Kutin je bil obsojen zaradi pomoči pri goljufiji, ki naj bi jo sicer zagrešil Kralj, oba pa sta bila obsojena še zaradi ponarejanja poslovnih listin. Decembra lani sta bila na slovenjgraškem okrožnem sodišču obsojena na leto dni in dva meseca zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Odvetnik Bogdana Kutina Boris Marčič je že takrat omenil, da se bo na sodbo verjetno pritožil. Na vprašanje, kaj bo storil zdaj, ko je višje sodišče sodbo potrdilo, pa je dejal, da še ne ve. Verjetno pa bo razmislil o izrednih pravnih sredstvih.

Njegova stranka Kutin, nekdanji direktor gradbenega podjetja Gradnje IGEM, zdaj direktor Koroških gradenj, je nad sodbo razočaran. "Saj dejansko nisem drugega pričakoval, če sem iskren. Vendar pa vztrajam, da so podobno delali in še vedno delajo tudi drugod po Sloveniji in da je bil v tem primeru župan Kralj žrtev političnega obračuna. Sam zase vem, da sem vedno delal pošteno in tako, da bi bilo prav za vse, smola pa je, da sem bil očitno takrat v napačnem trenutku na napačnem mestu in da smo bili mi oziroma naše podjetje najcenejši ponudnik na razpisu," je odločitev višjega sodišča za Dnevnik komentiral Kutin. Tudi župana Mute odločitev sodišča ni presenetila: "Nisem pričakoval nič drugega. Vztrajam pri tem, da sem želel najboljše občini in naj se raje kdo drug vpraša, koliko, kje in kdo vse je v naši državi dejansko pokradel veliko denarja. Sam se s tem sploh ne obremenjujem, če bo kdo od svetnikov imel zaradi te moje obsodbe pomisleke, pa naj pove. A imam, kolikor vem, vso podporo."

Spomnimo, da je bil Kralj obsojen, ker je ob pomoči Kutina (ta naj bi po ugotovitvi sodišča kot direktor izdal lažni gradbeni situaciji in računa za še neopravljena dela) na Agencijo za regionalni razvoj naslovil zahtevek za sofinanciranje projekta komunalne infrastrukture poslovne cone Gortina Muta. S tem naj bi občini Muta protipravno pridobil sredstva iz državnega proračuna v višini dobrih 61.400 evrov, kar naj bi bilo 75 odstotkov vrednosti vseh del na projektu. Kralj vztraja, da ni šlo za lažna računa, saj so bila dela v poslovni coni v celoti izvedena, a ne do določenega roka, temveč kasneje. Občina je imela namreč težave s pridobivanjem lastništva zemljišč, zaradi česar so se dela zavlekla. Rok za dokončanje je bil določen dva meseca pred iztekom proračunskega leta, hkrati pa je bil to tudi zadnji rok, do katerega je občina lahko vložila zahtevek do države, ki je dela sofinancirala.