Na pobudo ministra Pličaniča je danes potekalo delovno srečanje s predsednico Slovenskega sodniškega društva (SSD) Janjo Roblek. Pogovor med ministrom in predsednico SSD je bil namenjen predvsem aktualnim vprašanjem, ki so povezana s stečajnimi sodniki in stečajnimi upravitelji ter zakonodajnim spremembam v okviru reforme sodstva, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU), so zapisali v sporočilu za javnost.

"Pomembno pa je tudi, da se stvari, ki so negativne, ne skriva, temveč jih je treba kot take opredeliti in razčistiti," je ocenil minister.

Po oceni društva je pomembno pustiti pristojne organe, da opravijo svoje delo

V zvezi z aktualnimi dogodki na temo stečajnih upraviteljev in sodnikov je predsednica SSD Roblekova predstavila stališče društva, ki meni, da je potrebno vsak takšen in podoben primer vsestranko razčisti. Po njihovi oceni je pomembno pustiti pristojne organe, da opravijo svoje delo ter priti zadevi do dna. Sodniško društvo je namreč v omenjeni zadevi že prejelo poročilo predsednika Okrožnega sodišča, počakali pa bodo na vsa ostala poročila, zadeve spremljali ter nato zavzeli svoje stališče v zvezi s tem, je poudarila Roblekova.

Meni, da so vsi sodniki zavezani zakonom in etičnemu kodeksu, po katerem morajo delovati. Po oceni društva dela večina sodnikov predano, zato izrecno zavračajo dejanja, ki niso v skladu z zakonom in kodeksom.

Sogovornika sta soglasno ugotovila, da se sodstvo na takšne dogodke in razkritja, kot so bila pred kratkim, mora sproti, javno in proaktivno odzvati tudi zato, da bi javnost s tem dobila pojasnila in odgovore na vprašanja kot so: kakšno odgovornost in pristojnost ima posamezni organ v zvezi s problematiko, kaj je prav in kaj ni, in kaj je dopustno in kaj ne.

Pličanič tudi o spremembah v okviru reforme sodstva

Minister Pličanič je na delovnem sestanku predstavil tudi zakonodajne spremembe, ki se na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) pripravljajo v okviru reforme sodstva in bodo prispevale k učinkovitejšemu in hitrejšemu sojenju ter pozval društvo k sodelovanju.

Prvi sklop sprememb se nanaša na razbremenitev sodstva, sodišč in sodnikov vseh opravil in nalog, z namenom, da se posvetijo kakovosti in skrajšanju časa, ki je potreben za sojenje. Med temi spremembami so tudi prenos pristojnosti nespornih zapuščinskih postopkov, prenos alternativnega reševanja sodnih sporov, in izboljšava informacijske povezanosti v določenih postopkih.

Drugi del sprememb se nanaša na jasno razmejitev pristojnosti med sodno in izvršilno vejo oblasti s poudarkom na okrepitvi sodnega upravljanja, kamor sodi tudi vodenje sodišč. Namen teh sprememb je prenesti določene pristojnosti iz izvršilne veje oblasti na sodno, povečati odgovornost predsednikov sodišč in s tem tudi okrepiti njihov položaj. Eden izmed izpostavljenih predlogov je tudi ta, da bi predsednike nižjih sodišč imenoval predsednik Vrhovnega sodišča, je izpostavil minister.