Poslanci SD so z Jankom Vebrom in Matevžem Frangežem na čelu v razpravi o amandmaju na 2. člen zakona, ki so ga vložili, zahtevali, naj se v zakonu razjasni pojem "slaba terjatev", koaliciji so očitali, da zakon ne opredeljuje ključnih podrobnosti. Opozorili so, da je veliko stroke proti tej rešitvi in da bi bilo pričakovati, da se seje udeležita tudi finančni minister Janez Šušteršič in premier Janez Janša. Šušteršič je na sejo poslal državnega sekretarja s finančnega ministrstva Dejana Krušca. Več poslancev SD je proti temu, da se "očisti banko s štirimi milijardami davkoplačevalskega denarja, da lahko potem nato vanjo pridejo tuji vlagatelji," kot se je izrazil Matjaž Han, na kar je posebej opozoril tudi Janko Veber.

Janko Veber (SD) je na seji tudi opozoril, da sam zakon ne definira, kaj sploh je slaba terjatev, kar je izpostavil kot ključno pomanjkljivost tega zakona. Čudil se je, da na seji ni predsednika vlade Janeza Janše in finančnega ministra Janeza Šušteršiča, kar je pozneje izpostavil tudi Dejan Židan (SD). "S strani vlade bi pričakoval bistveno močnejšo udeležbo," je dodal. Zahteval je, naj se razjasni, kaj sploh je slaba terjatev. "Ni jasno, kaj želimo doseči s tem zakonom in kakšne bodo njegove posledice," je opozoril. Poslanci SD so v amandmaju predlagali, da bi se kot slabe terjatve opredelile tiste z bonitetno oceno D ali E.

Andrej Šircelj (SDS) je Vebru odgovoril, da to med drugim ni izvedljivo zato, ker imajo lahko iste terjatve različne bonitetne ocene, saj je to odvisno od bank in zavarovanja terjatev. "Če sprejmemo takšno rešitev, bi naredili v bančnem sistemu veliko zmedo," je povedal in dodal, da to tudi ne bi bilo operativno. "Je pa treba vse pregledati in oceniti, kaj sploh je slaba terjatev in kaj je treba z njo narediti," je dodal.

Frangež: Potrebujemo utemeljitev, kaj slaba terjatev sploh je

Kot je dejal Matevž Frangež (SD), je kapitalska ustreznost bank ključni vir za to, da so banke zdaj v neugodnem položaju pri pridobivanjem sredstev na mednarodnem trgu. Kot ključni problem je izpostavil visoko prezadolženost gospodarstva. "Namen našega amandmaja je opozoriti na temeljno nedoslednost celotnega koncepta," je poudaril. "Mi v zakonu potrebujemo temeljno utemeljitev tega, kaj slaba terjatev sploh je," je ponovno opozoril Frangež. "Ugotoviti moramo, da z rešitvami, ki jih predlaga koalicija, ni varne poti," je dodal.

Bojan Starman (DL) je pojasnil, da je slaba terjatev tista, za katero se ve, da ni možnosti, da bi se denar vrnil v bančni sistem. "Kdo si je zamislil, da lahko neka podjetja, kot so bili naši finančni holdingi, kdo bi takrat vedel, da ta podjetja ne bodo mogla plačevati niti obresti, kaj šele kreditov," se je vprašal. "V naših bankih je zagotovo še cela vrsta terjatev, ki bodo jutri postale slabe. Zakaj so podjetjem brez potrebe dajali kredite, če niso mogli izračunati, ali se lahko to povrne?" "Kakršnakoli varianta je, to je neka rešitev, za katero niti sam nisem prepričan, ali je dobra. Toda ne vem, zakaj imamo vse institucije ... Vsak kmet zna izračunati, ali je sposoben odplačevati kredit, če pa tega banka ne ve, potem pa res ne vem," je dodal Starman.

"Če bi danes vprašali takratnega voditelja opozicije Janšo, ali se je zavedal, da bodo zaradi rušenja vseh Pahorjevih reform takšni problemi, špekuliram, da se takrat ni zavedal tega problema," je povedal Samo Bevk (SD). "Tako za vladno kot opozicijsko stran, pa tudi za javnost bi bilo dobro, da bi to takratni opozicijski voditelj to priznal, a za to potrebuje nekaj državniškega poguma."

Han: Šušteršič je bil pred pol leta proti slabi banki

Matjaž Han (SD) je spomnil, da je finančni minister Janez Šušteršič še pred šestimi meseci rekel, da je slaba banka slaba rešitev in da s tem ne rešimo nič. Dejana Krušca s finančnega ministrstva je vprašal, zakaj ne razmišljajo o dokapitalizaciji banke, ki bi stala milijardo, milijardo in pol, ampak bi raje dali štiri milijarde za to rešitev.

Dejan Krušec mu je odgovoril, da bo to šlo v javni dolg, da bo povečanje javnega dolga začasno, ker bo imela družba nekaj za unovčevanje. "Te slabe terjatve se bodo unovčevale, cenitev bo urejena po neki ekonomski vrednosti, zato bi se v petih letih to začasno povišanje spet spustilo na nivo, kot je bilo pred prenosom terjatev."

Han ga je v repliki spomnil, naj odgovori, zakaj ne bi bank dokapitalizirali in na kakšen način se bo vrednotilo slabe terjatve. "Spremljamo zadevo, ki bo davkoplačevalce stala štiri milijarde evrov, ne vemo pa, na kakšen način se bo te slabe terjatve vrednotilo," je opozoril in dodal, da je to skrajno neodgovorno.

"Legaliziramo to, kar se je nelegalno počelo, ko so nekateri dobivali kredite na lepe oči in se je vedelo, da jih ne morejo vračati. S tem ne odpravljamo problema, temveč to legaliziramo," je opozoril Veber. "Vaš predlog v zakonu je, da lahko edino vladajoča politika odloča o tem, kdaj bo v nekem podjetju nastala slaba terjatev, če ji ne podaljša odplačila kredita, ali pa odloča kateri posel je bil dober ali slab v preteklosti. Uzakonjamo korupcijo, ki jo bo politika izvajala na legalen način. Ni naloga politike, da odloča kaj je dobra in kaj slaba terjatev," je dodal.

Šircelj: Kaj je slaba terjatev, določa stroka

Šircelj je na to dejal, da se z Vebrom popolnoma strinja in da politika ne more odločati o tem, kaj je slaba terjatev. "Ve se, stroka določa, kakšne so vrednote določanja za posamezno slabo terjatev," je povedal. "V bankah se dela nov kreditni posel, ne gre za podaljšanje kredita," je opozoril, da se ne sme govoriti v takšnih terminih. "Družba bo najemala strokovnjake in to bodo seveda vrednotili. Banke bi lahko to delale že danes, vendar ne," je povedal in izrazil nestrinjanje s tem, da se vse natančno opredeli v zakonu. "Mislim, da je sedanja vlada opoziciji dala predlog in ponudila idejo o skupnem izhodu iz krize, vendar ni bilo odgovora," je še poudaril Šircelj.

Frangež je v repliki poudaril, da je lastnik bank država, in da je tu država odgovorna. Nikjer se niso odločili za takšno rešitev, če je bila država lastnik bank, je med drugim povedal. "Ves čas se zapletate v tehnične podrobnosti. Problem je treba rešiti tako, da se izbere cenejše in učinkovitejše metode," je dodal.

Rihard Braniselj (DL) je napovedal, da amandmaja SD ne more podpreti. "Veliko besed je bilo glede slabih terjatev. Te se za slabe izkažejo takrat, ko jih je treba izterjat. Kolega Frangež je vehementno trdil in še trdi, da je evidentno najcenejši način reševanja banke v težavah dokapitalizacija. Očitno ste eden redkih v tej državi, ki si to upa na tak način trditi," je dejal Frangežu.

Iz današnje tiskane izdaje: Slaba banka povzročila slab spanec poslancev

Möderndorfer: To je absurdno stanje

Danes se torej obetajo dodatne spremembe besedila zakona. Poslanci koalicije so namreč za današnje tretje branje zakonskega predloga vložili več kot dvajset dopolnil, ki večinoma sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ, kar nekaj pa tudi predlogom Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Na številne spremembe osnutka zakona je opozoril vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, ki je to označil kot "absurdno stanje". "To je absurdno stanje - da je zakon, ki bo po napovedih koalicije in vlade reševal težave slovenskih bank, v treh delovnih dneh doživel svojo renesanso," je dejal v torek. Sicer pa poslanci Pozitivne Slovenije tudi danes ne nameravajo sodelovati pri sprejemanju zakona.

DZ je zakon že v drugi obravnavi sprejel brez glasov opozicijskih poslancev, ki so opozarjali, da z ustanavljanjem slabe banke ne bi smeli hiteti, ter da se z njim vzpostavlja vzporeden pravni sistem. Da bi morali razmisliti tudi o drugih rešitvah, menijo tudi v Banki Slovenije.

Šest milijard evrov slabih terjatev?

Z zakonom se bo ustanovilo posebno družbo, na katero se bodo v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank. Teh je po ocenah finančnega ministra Janeza Šušteršiča za okoli šest milijard evrov, jamstva države za izdane obveznice pa se bodo z zakonom določila v višini do štiri milijarde evrov.

Včeraj je v sklopu redne septembrske seje na vprašanja poslancev odgovarjal Janez Janša. Med drugim je branil slovenski državni holding, napovedal zmanjšanje mase plač v javnem sektorju in Mestno občino Ljubljana okrivil za stanje projekta Emonike, saj da se je ta z zvišanjem komunalnega prispevka želela znebiti konkurence pri trgovskem centru Stožice.