Pri tem je selektivno nižanje stroškov dela veliko bolj pametna rešitev kot linearni rezi, meni profesor z ljubljanske pravne fakultete dr. Gorazd Trpin, ki je sodeloval pri zasnovi plačnega sistema leta 1997. Vendar opozarja, da bi reorganizacija javne uprave morala potekati na podlagi analize odvečnih kadrov. "Vsaj v zahodni Evropi se skušajo izogniti linearnim ukrepom za celotno področje javnega sektorja, zato predhodno opravijo temeljito analizo delovnih mest ter na podlagi analize dejanskega stanja in pričakovanih ciljev vlade predlagajo ukrepe za zmanjšanje ali celo povečanje zaposlenih na določenih področjih. Nekatera področja so namreč lahko podhranjena - v Sloveniji se v tej zvezi recimo omenjajo inšpekcijske službe - in krčenje proračunskih sredstev na teh področjih pomeni ustvarjanje škode. Zato upam, da vlada ima tovrstne analize," se Trpinu pridružuje dekanka ljubljanske fakultete za upravo dr. Stanka Setnikar Cankar.
Za analizo bi potrebovali vsaj okoli tri mesece
A po besedah dr. Aristovnika vlada dela na pamet. Kot pravi, že izhodiščni podatki o nižanju stroškov dela po posameznih sektorjih kažejo, da vlada sredstva krči glede na moč sindikatov - rezi pri policiji so na primer veliko manjši kot pri šolskih zavodih. "Dejstvo je, da se z ukrepi mudi, in vlada se želi izogniti težkim pogajanjem s sindikati," pojasnjuje dr. Aristovnik. Za pogajanja s sindikati je tako predvidela le sedem do 10 dni, celotni proces reorganizacije pa želi končati v dveh mesecih. "To je prekratek čas za kvalitetno analizo stanja in izvedbo reorganizacije. Če bi se tega lotili resno, bi za analizo potrebovali vsaj okoli tri mesece in še približno toliko za izvedbo," meni dr. Trpin. Da gre kljub selektivnemu zniževanju stroškov dela za ukrepanje brez strokovnih podlag, potrjuje tudi dejstvo, da bo vsakemu proračunskemu porabniku prepuščena odločitev, kako bo uveljavil reze v plačno maso: z nižanjem plač ali odpuščanjem zaposlenih. V vladnem gradivu namreč piše, da bodo morali proračunski uporabniki reze v plačno maso uveljaviti "z lastnimi ukrepi in reorganizacijo".
V prvi fazi predvsem nižanje plač
Ob tem dr. Aristovnik opozarja, da brez opravljene strokovne analize tudi objektivni kriteriji za ukinjanje delovnih mest ne obstajajo, zato predvidena reorganizacija predstavlja eleganten način za odpuščanje posameznikov glede na priljubljenost pri predstojniku institucije, politično barvo..., pa četudi bi šlo za učinkovite delavce. Vendar profesor meni, da bodo javnim uslužbencem v prvi fazi predvsem nižali plače, saj bi imela v letošnjem letu država zaradi odpravnin oziroma socialnih transferjev z odpuščanjem lahko celo več stroškov kot koristi. Se pa z nižanjem plač zmanjšuje tudi delovna vnema oziroma produktivnost javnega sektorja, zato bodo odpuščanja na srednji rok verjetno neizogibna.
A nižanje plač bi predstavljalo tudi rušitev enotnega plačnega sistema, ki ga je zasnoval minister Gregor Virant v času prve Janševe vlade, kar bi povzročilo veliko nezadovoljstva v posameznih delih javnega sektorja, na primer v šolstvu in zdravstvu, ocenjuje dr. Aristovnik. Dr. Trpin pa pravi, da ta plačni sistem tako ali tako najbrž ne bo preživel, ker ga je v danih finančnih razmerah zelo težko vzdrževati. "Če natančno pogledamo, je že zdaj toliko skupin javnih uslužbencev obravnavanih kot izjeme, da zaradi dodatnih posegov ne bo prevelike škode," je še dejal. Dr. Setnikar-Cankarjeva pa je opozorila, da se vlada lahko rušenju enotnega plačnega sistema izogne z upokojevanjem zaposlenih, zaposlovanjem za krajši delovni čas in seveda tudi z odpuščanjem. Ter seveda s premeščanjem na slabše plačana delovna mesta.
"Pličanič očitno ni imel poguma"
Da napovedana odpuščanja pomenijo konec javnega sektorja, kot ga poznamo, saj se velikemu zmanjšanju kakovosti javnih storitev ne bo mogoče ogniti, so včeraj opozorili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja in pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. V odprtem pismu predsedniku vlade Janezu Janši so med drugim izpostavili tudi nesprejemljivo komunikacijo vladnih predstavnikov s sindikati, saj jih vlada o novih odpuščanjih in zniževanju plač ni obvestila, preden je za to izvedela javnost. "Že več kot dva meseca pišejo ukrepe in jih skrivajo, čeprav so Šircelj, Janša in Pličanič te ukrepe napovedali v različnih medijih in na strankah. Pličanič je kot minister javno spregovoril o tem šele pred nekaj dnevi. Kot pristojni minister za javno upravo in sistem plač očitno ni imel poguma, da bi nas pred tedni sklical na posvet o novih ukrepih," je bil včeraj oster vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (teh je 22) Drago Ščernjavič. Od vlade še vedno pričakuje analizo izvajanja zakona za uravnoteženje javnih financ. "Ta zakon je bil napisan na projekciji, da se bo privarčevalo od 700 do 800 milijonov evrov. Kje je zdaj ta analiza? Je ni," je ogorčen Ščernjavič.
Da gre za povsem nerazumno ravnanje vlade in slabo popotnico za začetek pogajanj, se strinja tudi vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "To je nesramno. Govori se o naših delovnih mestih brez nas. Kot kaže, se ima predsednik vlade namen z nami pogajati na podlagi izvršenih dejstev. Če kdo misli, da bomo kar tako pristali na znižanja, se zelo moti. Vsi vemo, da so že spomladanski rezi dobesedno strmoglavili potrošnjo v naši državi in da javni sektor ne more ostati po kakovosti javnih storitev tak, kot je zdaj, če bodo posegi tako brutalni," poudarja Štrukelj. Ob tem se sprašuje, kako bodo ravnatelji šol in vrtcev ter direktorji javnih zavodov odpuščali ob zavedanju, da je marsikje že zdaj premalo zaposlenih. Če bi vlada uresničila svojo oceno in bi v javnem sektorju odpustili 15 odstotkov odvečnega kadra, bi brez dela ostalo okoli 24.000 javnih uslužbencev.
Na vprašanje, kaj se bo zaradi prihodnjih dveh proračunov dogajalo v šolstvu, na ministrstvu včeraj niso mogli odgovoriti, kljub temu da naj bi se največji rezi dogajali ravno na tem področju. Proračuna nameravajo komentirati šele po tem, ko ju bo vlada sprejela, je včeraj povedal vršilec dolžnosti direktorja direktorata za visoko šolstvo Borut Rončević. Ob tem velja še dodati, da je po uradnih podatkih v slovenskem javnem sektorju število zaposlenih pod povprečjem v EU. "Vlada ima težave z nekimi povsem temeljnimi razmisleki in je brez idej. Ima zgolj dva refleksa: eden je odpuščanje in nižanje plač, drugi pa je prošnja za mednarodno pomoč. Očitno računa na to, da bi bilo v takšni nestabilni socialni situaciji bistveno lažje obvladovati državljane," dodaja Štrukelj.
Vodji pogajalskih skupin sta v včerajšnjem pismu premierja pozvala, da se v najkrajšem možnem času sestane z reprezentativnimi sindikati in odkrito pove, kaj namerava vlada storiti.
