Socialni partnerji so danes tik pred začetkom pogajanj od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli nov, kompromisni predlog zakona o delovnih razmerjih, ki predstavlja del reforme trga dela.

''Mogoče je upati na napredek''

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je pred začetkom četrtega kroga pogajanj izrazil pričakovanje, da bodo ta predlog zdaj konkretno obdelali. Kot je dejal, je treba preučiti, ali prinaša večjo prožnost na področju postopkov odpuščanja, in sicer na področju "papirologije" in delovnih sporov.

"Zadeva mora biti taka, da jo bo lahko izvedel tudi manjši delodajalec, ne da bi se nato pri delovnem sporu postavil v prevelike težave," je poudaril Antauer. Večja prožnost bo nato omogočala več zaposlovanja, je prepričan.

Če bodo današnja pogajanja tako konstruktivna, kot so bila prejšnji teden, potem je po njegovem mnenju mogoče upati na napredek.

Glede na to, da so nov predlog zakona o delovnih razmerjih prejeli tik pred srečanjem, medtem generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek pričakuje, da jim ga bo želel minister za delo Andrej Vizjak najprej predstaviti.

To pomeni, da ni nujno, da se bodo držali petkovega dogovora, da se začne obravnavo predloga po členih, je pojasnil.

''Če bo vlada hotela odpuščali, bomo v konfliktu ''

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je dejal, da kompromisni predlog, če bo vlada v četrtek sprejela odločitev, da se odpusti 15 odstotkov javnih uslužbencev, ne bo imel večje teže.

"To pomeni, da je vseeno, kaj je v tem predlogu - ali je črno ali belo. Mi bomo verjetno od takrat naprej v konfliktu z vlado," je napovedal.

S prvotnim predlogom reforme o trgu dela so bili nezadovoljni tako delodajalci kot delojemalci. Prvi so menili, da koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prinaša premalo prožnosti pri zaposlovanju in odpuščanju, drugi pa, da zagotavlja premalo varnosti. Predvideno petmesečno poskusno obdobje je namreč omogočalo odpuščanje brez navajanja razloga.

Zaradi nezadovoljstva obeh strani je Vizjak že minuli torek predlagal, da se iz doslej predlaganega koncepta izloči prvo in tretje obdobje.

To pomeni, da bi ostalo samo drugo obdobje, po trenutnem predlogu reforme poimenovano prilagoditveno, ki med drugim ohranja razloge za redno ali izredno odpuščanje, kot jih poznamo sedaj, torej poslovni in krivdni razlog ter razlog nesposobnosti in nastale invalidnosti, ter poenostavlja nekatere postopke odpuščanja.

Nov predlog naj bi šel glede na petkova pogajanja tudi v smeri dodatnega zmanjšanja zapletenosti postopka odpuščanja, in sicer na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi in na področju s tem povezanega sodnega spora.

Delodajalci so mnenja, da bi to prineslo več zaposlovanja, sindikati pa, da bi zmanjšalo možnosti dogovora med delodajalcem in zaposlenim in vodilo v prepuščanje vseh zadev sodiščem.

Odprto pismo: "Se zavedate, kakšni bodo stroški socialnega konflikta?''

Če ima vlada res namen odpuščati javne uslužbence, je nesprejemljivo, da sindikatov o tej nameri ni obvestila, preden je za to izvedela javnost, so v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja ter v pogajalski skupini Konfederacije sindikatov javnega sektorja zapisali  tudi v odprtem pismu predsedniku vlade Janezu Janši.

Podpisnika pisma, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič in vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, sta zapisala, da je njihovo članstvo ob pogosto nasprotujočih si napovedih o odpuščanju in znižanju mase plač zelo vznemirjeno.

Predsednika vlade zato v pogajalskih skupinah pozivajo, da se v najkrajšem možnem času sestane z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ter odkrito pove, kaj namerava vlada storiti. Pri tem želijo, da Janša javnim uslužbencem omogoči, da mu povedo, kaj si mislijo o ukrepih, je zapisano v pismu.

V odpuščanje sicer dvomijo, ker to na likvidnost proračuna prihodnje leto nima vpliva, bo pa poglobilo recesijo, je zapisano v odprtem pismu. Napovedana odpuščanja sicer po mnenju obeh skupin pomenijo konec javnega sektorja, kot ga poznamo, saj se ne bo mogoče izogniti velikemu zmanjšanju kakovosti javnih storitev. "Se zavedate, kakšni bodo stroški socialnega konflikta, ki ga bodo sprožili napovedani ukrepi, ki niso z nikomer usklajeni," še sprašujejo v pismu.