Zdravje je naše največje bogastvo, a kaj ko se tega po navadi zavemo, ko je že prepozno.
No, jaz sem še pravočasno ustavil konje. Pravzaprav osla. Zadnjega pol leta ali celo malo več je bil tempo peklensko čudovit: god za godom, rojstni dnevi, poroke, ločitve, snidenja, pikniki, požrtije, trgatve, proslave…
In posledice: tresoče roke, šibkost, glavobol, slabo počutje, nemoč, nobenega apetita, le vse hujša in hujša žeja.
Torej k zdravniku. Le pogledal me je in pribil:
"Vi pa preveč pijete!"
"Vem," sem skesano priznal.
"Koliko?"
"Če vse seštejem… Kakšne tri litre vina na dan."
"Veliko preveč. Zmanjšati bo treba. Najprej na liter dnevno."
Šel sem in se ves teden držal njegovega nasveta. Za zdravje je treba potrpeti. A mi ni bilo nič bolje, spet sem šel do zdravnika, komaj sem se privlekel do njega. Zgrozil se je, ko me je videl.
"Zdaj je z vami še huje! Zakaj se niste držali mojih navodil?"
"Saj sem se jih."
"Ste popili le liter dnevno?"
"Kot ste ukazali."
"Še k enemu ali dvema kolegoma vas bom poslal, da se poglobita v vaše težave…"
"Ni treba, sem že bil, za vsak primer. Zdravje je le zdravje in več zdravnikov več ve…"
"In kaj sta vam svetovala?"
"Nič drugače kot vi, da naj popijem največ liter na dan."
"Ste se držali nasvetov?"
"Seveda. Ubogal sem vse tri, a kakor vidite, mi vseeno ni prav nič bolje."
