Ta je po skupščini pojasnil, da so lastniki podprli nasprotni predlog, ki predvideva dokapitalizacijo v višini 26 milijonov evrov, predlog uprave pa je bil 20 milijonov. " Glede na to, da so podali svoj predlog, verjamem, da bo dokapitalizacija tokrat uspešna, " je povedal Krašovec. Dokapitalizacijo Cimos potrebuje, da se lahko z bankami dogovori za reprogramiranje kreditov, ki trenutno znašajo 352 milijonov evrov. Te po besedah Krašovca za zdaj še tekoče odplačujejo.

Z dokapitalizacijo je soglašala tudi Banka Koper, kar je bilo bistvenega pomena, saj dokapitalizacije ne bi mogli izpeljati samo državni lastniki, ker tega ne bi dovolili v Bruslju, je dejal predsednik nadzornega sveta Cimosa Andro Ocvirk. Dokapitalizacija naj bi se zgodila do konca leta. "Nič se ne bo zgodilo, če dokapitalizacije do konca leta morda ne bo. Še vedno bomo delali in se razvijali. Prav tako ne grozijo nobena odpuščanja. Vsaj jutri ne. Vprašanje pa je, kaj bo čez dve leti. Lastniki bodo morali prevzeti odgovornost," pravi Krašovec.

Dokapitalizacija je eden od treh ukrepov, ki jih je pripravila uprava, da bi okrepila kapitalsko strukturo skupine, ko je v vodo padla ideja o vstopu strateškega partnerja, ki je bil pripravljen v Cimos vložiti 100 milijonov evrov, vendar so to možnost obstoječi lastniki zavrnili. Lastniki naj bi tako v prvem predlogu dokapitalizacije prispevali sorazmerne deleže, ker pa je že zdaj jasno, da vsi dokapitalizacije ne bodo zmogli, bo v drugem krogu možnost za dokapitalizacijo dobila tudi zainteresirana javnost. Drugi ukrep Cimosove uprave je reprogramiranje kreditov, in sicer bi 42 odstotkov terjatev spremenili v srednjeročne kredite za obdobje sedmih let, preostalih 58 odstotkov pa v dolgoročne kredite. To bi Cimosu zagotovilo, da kredite poplačuje iz poslovanja. Tretji ukrep, ki bi bil namenjen predvsem razvoju, od katerega Cimos pravzaprav živi, pa je prodaja energetskega stebra, družbe Litostroj Power, za katero se že dela skrben pregled. Zanj se zanima kar pet potencialnih kupcev, Krašovec pa pravi, da ga bo prodal najboljšemu, čeprav bi tudi sam raje videl, da bi bil to kakšen slovenski lastnik. V igri je namreč tudi poljski kupec, ocenjena vrednost pa je nekje med 28 in 50 milijoni evrov.

"Razvoj nas stane približno 30 milijonov evrov na leto. Dobavljamo 70 milijonov kosov na 80 lokacij po svetu, v preteklem letu smo izvoz še povečali in smo na sedmem mestu v Sloveniji po izvozu. Mislim, da je to velik uspeh," je še povedal Krašovec in dodal, da je dokapitalizacija nujna, če hočejo nadaljevati zastavljeno pot.