Ker so na začetku s prvima dvema omenjenima elektrarnama zastavljeni načrt izpolnjevali skoraj do potankosti, so se v času prejšnje Janševe vlade odločili končni rok za gradnjo celotne verige iz sprva predvidenega leta 2018 skrajšati na 2015. Danes je jasno, da rok ni več uresničljiv. Krška elektrarna bi se namreč morala vrteti že lani, pa se bo šele konec letošnjega leta, v Brežicah, kjer bi moralo biti na gradbišču te dni najbolj živahno, pa niso zasadili niti še prve lopate. Predvidoma jo bodo maja 2013.

Kriva tudi slaba koordinacija med ministrstvi

Zamuda je torej očitna, razlogi zanjo pa so precej daleč od koncesionarja, družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi s sedežem v Brežicah. Najprej se je zataknilo pri zagotavljanju denarja za gradnjo elektrarniške infrastrukture za HE Krško, saj so v družbi Infra, namesto da bi gradili savski bazen, na finančnem ministrstvu in vladi moledovali za denar. Po besedah direktorja Infre Vojka Sotoška so šele pred kratkim dobili potrebna zagotovila, da gradnja ne bo več motena in da se bodo vendarle lahko lotili tudi nadvišanja glavne ceste Zidani most-Krško pri Guntah, ki predstavlja glavno oviro pri polnjenju akumulacije do končne kote in s tem povezanega zagona poskusnega obratovanja elektrarne. Gregor Ficko iz Družbe RS za ceste je pojasnil, da je denarja za ta poseg zmanjkalo zaradi pred meseci nepojasnjene odtegnitve poldrugega milijona evrov, kar naj bi si privoščili na finančnem ministrstvu.

Zdaj že skoraj dveletno zamudo pri gradnji HE Brežice velja po besedah predsednika regionalnega odbora za spremljanje gradnje verige Nika Galeše pripisati neustrezni organiziranosti in nepovezanosti posameznih služb znotraj ministrstev, pristojnih za gospodarstvo, promet in okolje. Galeša je vlado doslej že večkrat opozoril, da projekt za povezovanje omejenih služb nujno potrebuje posebnega skrbnika, a ga vlada še ni imenovala. Cveto Kosec z ministrstva za infrastrukturo in prostor je na včerajšnji seji odbora že ničkolikokrat ponovil, da bi bila brez Galešinega odbora zamuda pri gradnji še dosti večja, seznam nerešenih zadev pa daljši. Med zadnje sodi tudi projekt varovanja naselij ob Savi pred poplavami, saj je ljudi po doslej rekordni poplavi jeseni 2010 čedalje bolj strah za njihovo imetje.

Predstavili načrt varovanja pred poplavami

Navzočim na seji je nekoliko odleglo, ko je projektantka Daša Dvoršak pojasnila načrt varovanja nazadnje najhuje poplavljenih naselij Krška vas in Velike Malence v brežiški občini, ki temelji na poglobitvi reke Save, gradnji levobrežnega nasipa in razširitvi korita reke Krke na odseku od avtocestnega mostu do izliva v Savo.

Končnih soglasij vseh soglasodajalcev za potrditev prostorskih načrtov in začetek del na HE Brežice in HE Mokrice še ni, zaradi česar je brežiški župan Ivan Molan opozoril, da prebivalci poplavno močno ogroženih območij ne pristajajo na morebitna dodatna zaostajanja za predvidenimi roki. Korak naprej je narejen pri urejanju čezmejnih vplivov pri gradnji HE Mokrice, saj se bo v postopek obravnave prostorskega načrta še ta mesec vključil tudi Zagreb.

Župana Sevnice in Brežic sta na seji opozorila tudi na zanju pomembna "dodatka" h gradnji elektrarniške infrastrukture, ki ju skupaj z ustreznimi cestnimi povezavami predstavljata mostova čez Savo v Logu pri Sevnici ter med Brežicami in Termami Čatež, v zvezi s katerimi na pristojnih ministrstvih in vladi še niso oblikovali povsem enotnega mnenja. Sevničane poleg tega motita še neizvedena sanacija zaradi gradnje elektrarn poškodovanih cest ter nedokončano zunajnivojsko križanje s progo na Blanci.