"Vedela sem, katere podatke bodo zahtevali, zato sem si jih vse napisala v Wordovo datoteko in potem ko so točno ob 16. uri odprli prijave na višje šole, sem vse te podatke, ki sem si jih pripravila, skopirala v prijavnico. Uspelo se mi je vpisati. A za las," pripoveduje novopečena brucka Ines. Dvema njenima prijateljicama, ki sta se prav tako želeli vpisati, ob tem navalu študentov na višje šole ni uspelo pravočasno izpolniti prijavnice. Vsa tri dekleta so sicer že diplomirala na fakulteti in priznavajo, da so se letos vpisovala le "zaradi statusa". Letos pravzaprav stanje ni bilo nič drugačno kot v minulih letih. Starejši študentje znajo povedati, da so, preden je bil omogočen elektronski vpis, po nekaj dni pred dnevom vpisa kampirali pred vhodi v višje šole, da so bili prvi v vrsti, ko so se vpisi začeli. Največji delež študentov, ki se vpisujejo "zaradi statusa", se namreč ne vpiše v prvem vpisnem roku, ampak v zadnjem, septembrskem, pravi predsednik krovne študentske organizacije Mitja Urbanc.

Podatka o tem, koliko študentov je fiktivno vpisanih, ni. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so povedali le to, da tretjina študentov ne konča študija. Podatka o tem, koliko od teh ga ne konča, ker ne zmorejo, ker obupajo, oziroma koliko od teh študija niti ni imelo namena končati, pa nimajo. Urbanc medtem ugiba, da je izmed 100.000 študentov od 10.000 do 30.000 fiktivno vpisanih. Razlog za to, dodaja Urbanc, je največkrat "socialna stiska". Pridobljeni status namreč študentom, ki to v resnici niso, omogoča, da jedo na bone, delajo prek študentske napotnice ter se na tak način izognejo davkom in imajo plačano osnovno zavarovanje. Fiktivno vpisani študentje torej državo krepko goljufajo.

Po drugi strani niti višje niti visoke šole ne delajo zgolj usluge študentom, s tem ko mižijo na eno oko in dopuščajo fiktivne vpise, ampak jih tudi s pridom izkoriščajo. V preteklosti je bilo namreč za višje in visokošolske zavode še toliko bolj pomembno, da zapolnijo vsa vpisna mesta, saj so dobili finančna sredstva po načelu glavarine, torej števila študentov. Čeprav fiktivno vpisani ne obiskujejo predavanj in ne opravljajo izpitov. Takšni študentje so z vidika države predstavljali »zgrešeno investicijo«, je spomnil Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov. Tako je denimo Tomislav Silaj v svoji diplomski nalogi izračunal, da so leta 2005 fiktivni vpisi predstavljali zgrešeno investicijo v višini 2,745.794 evrov, leta 2008 že 3,798.681 evrov. Uredba o financiranju je bila sicer spremenjena že v mandatu prejšnje vlade in danes visokošolski zavodi sredstev ne dobijo več po principu glavarine.
Izračunov, kakšne so danes finančne posledice fiktivno vpisanih študentov, na naših ministrstvih, kot pravijo, nimajo.

Toda če po eni strani fiktivni študentje državo goljufajo, ali ji po drugi strani delajo tudi uslugo? Vse osebe s statusom študenta namreč niso vpisane v evidence brezposelnih oseb, čeprav to v določeni meri dejansko so. Marsikateri fiktivni študent bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, če si ne bi s pridobitvijo statusa omogočil dela prek študentske napotnice. Tako se s pridobljenim fiktivnim statusom potencialno prenesejo iz evidence registrirano brezposelnih oseb v evidenco študentov.

Za reševanje oziroma omejevanje fiktivnega vpisa je treba nujno vzpostaviti enotno evidenco vpisa v visoke šole in fakultete, opozarjajo tako sindikalisti kot študentski predstavniki. Predstavniki ministrstva se s tem strinjajo. Sistem bi sicer moral biti vzpostavljen že v minulem študijskem letu, a še vedno ni. »Zaganjamo ga,« so dejali na pristojnem ministrstvu. Sistem bodo aktivirali v študijskem letu 2013/2014, so obljubili. Ob tem je Urbanc opozoril, da bi bilo treba v evidence vključiti tudi višje šole, ki zdaj niso predvidene, saj po oceni študentske organizacije prav tam v največji meri prihaja do fiktivnega vpisa. Na ministrstvu pa na to odgovarjajo, da bodo fiktivne vpise na ravni višješolskega izobraževanja odpravili z zakonom o višješolskem izobraževanju.

A da bi docela uredili fiktivni vpis, bi bilo treba urediti tudi trg dela, da bi v večji meri omogočal zaposlovanje mladih diplomantov, dodaja Urbanc. Večina fiktivnih študentov bi namreč precej raje imela redno delo, kot pa delala prek študentske napotnice. Mimogrede, avgusta letos je bil v evidencah zavoda za zaposlovanje registriran 10.501 brezposelni z visokošolsko izobrazbo.