Župani so opozorili predvsem na iz leta v leto večje razhajanje med priznanim obsegom primerne porabe in dejanskimi odhodki. Mestne občine so morale tako v lanskem letu iz drugih virov pokriti tretjino vseh tekočih izdatkov oziroma 165 milijonov evrov, letos pa bo priznani obseg primerne porabe zadoščal le še za 60 odstotkov vseh odhodkov, so pojasnili na novinarski konferenci po končani skupščini.
Mestne občine zato vse težje zagotavljajo pokrivanje zakonskih obveznosti, kar ogroža tekočo likvidnost, znižuje njihov investicijski potencial, postavlja pod vprašaj izpeljavo evropskih projektov in črpanje evropskih sredstev, so še opozorili župani. "Vse to ob številnih potrebah po investicijah na terenu in ob iztrošeni lokalni javni infrastrukturi ustvarja pritisk na zadolževanje občin," so poudarili.
Ministrstvo za finance pozivajo, naj posreduje izračune o finančnih posledicah
V združenju mestnih občin ne pristajajo na znižanje povprečnine, ki mu ne bi sledili ukrepi za znižanje stroškov delovanja občin. Ministrstvo za finance so ob tem pozvali, naj občinam čim prej posreduje izračune o finančnih posledicah predlaganih vladnih ukrepov in združenje mestnih občin vključijo v pogajanja glede višine povprečnine.
S svojimi stališči nameravajo župani mestnih občin seznaniti poslance iz svojih okolij. Dolgoročno rešitev vidijo v prenosu nekaterih državnih pristojnosti na občine oziroma v ponovni združitvi funkcij in pristojnosti občin in upravnih enot.
Kot so še poudarili, v združenju ne nasprotujejo varčevanju, a si v občinah ob tem želijo vedeti, kam namerava država nameniti "tako imenovani privarčevani denar". "Slovenija potrebuje realne investitorje, ne pa pogrebnikov," je zaključil ptujski župan Štefan Čelan.
