Večji del prejšnjega stoletja so podjetja gradila svoj uspeh in konkurenčno prednost na t.i. zaprtem tipu inovacij, po katerem podjetje razvija, generira in komercializira ideje samostojno, vlaga v lastne laboratorije in oddelke za raziskave in razvoj ter 'skriva' svojo intelektualno lastnino pred okoljem. Vendar poslovno okolje se spreminja, življenjski cikel proizvodov pa drastično krajša. Globalizacija, vse večja dosegljivost informacijskih virov (svetovni splet), večja mobilnost delovne sile in ostali dejavniki še dodatno krepijo pomen ustvarjalnosti, učenja, fleksibilnosti in interdisciplinarnosti, ravno to pa je ključna prednost modela odprtih inovacij. Ta temelji na sistematični uporabi tako notranjih kot zunanjih virov, tehnologij in idej.
Prof. Henry Chesbrough, Univerza Berkeley, ločuje med tema tipoma modelov inoviranja s pomočjo enostavne primerjave. Vodilo podjetja, ki se poslužuje zaprtega tipa inovacij, je 'Vsi pametni ljudje delajo za nas', medtem ko odprto inoviranje že vsebuje zavedanje 'Vsi pametni ljudje ne delajo za nas', in ravno na tej točki gradi svojo konkurenčno prednost.
Nov pristop središči na sodelovanju podjetij z različnimi deležniki: kupci, dobavitelji, univerzami, raziskovalnimi institucijami, konkurenti itd. Prof. Henry Chesbrough, idejni oče koncepta odprtih inovacij pravi, da je trend jasen: »Nobenega dvoma ni več, da so (ali bodo) vse industrije pričele uporabljati odprte inovacije, če bodo želele uspeti.«
Model odprtih inovacij je že zasidran v visokotehnoloških panogah (telekomunikacija, IT, farmacija, biotehnologija), avtomobilski industriji, zdravstvu, bančništvu; dober primer je tudi praksa Hollywooda, ki ima dolgo in bogato tradicijo tovrstnega dvosmernega toka idej, pojasnjujejo na IEDC-Poslovni šoli Bled, ki bo gostila prof. Chesbrough.
“Vsaka natakarica je potencialna igralka, vsak skrbnik parkirišč že piše scenarij svoje filmske uspešnice,« karikira prof. Chesbrough in tako razlaga legendarno mobilnost delovne sile, ki že desetletja skrbi za neprekinjen dotok idej in virov preko mreže, ki jo tkejo igralci, producenti, uredniki, agencije za iskanje talentov, scenaristi, gledalci itd. Sicer pa so najbolj znani primeri podjetij, ki delujejo po načelih odprtih inovacij: Apple, Protector&Gamble, IBM, Cisco, Nokia.
Predsedniški forum bo obogatila tudi okrogla miza, kjer bodo izkušanje z modelom odprtih inovacij delili: Jožek Gruškovnjak, Cisco, Wilfried Grommen, Hewlett Packard, in Sandi Češko, Studio Moderna.
Predsedniški forum IEDC-Poslovne šole Bled ima tudi družbeno odgovorno noto, saj bo del kotizacij doniran Fundaciji IEDC za razvoj bodočih voditeljev, katere namen je štipendiranje oziroma sofinanciranje mednarodnega podiplomskega študija MBA in doktorskega študija na IEDC-Poslovni šoli Bled nadarjenim posameznikom iz manj razvitih okolij. Študijski progami MBA IEDC-Poslovne šole Bled so nominarani za nagrado za najbolj inovativni MBA na svetu.
