Da se na uradni dirki skupaj pomerijo kolesarji iz najvišjega razreda profesionalizma, kot so kolesarji iz ekip Pro Toura, ter vse do kolesarjev s povsem amaterskim statusom, je redko možno tako pogosto kot v Sloveniji. Kako se iz Slovenije prebiti v velike klube, po drugi plati slovenskim kolesarjem ni dano tako zlahka. Prav Tratnik in Polanc sta na prelomnici, tako kot še nekaj mladih kolesarjev. Poti so različne. Polanc ima predpogodbo z elitno italijansko ekipo Lampre, a še tehta odhod. Tratnik, aktualni evropski prvak U-23, se po enoletni vrnitvi v domačo sredino zelo želi vrniti v veliki klub, kot je bil lanski Omega Quick.step, a ne gre zlahka. Ob tem bosta svetovni mladinski prvak Matej Mohorič in petouvrščeni med mlajšimi člani Luka Pibernik ostala v Savi oziroma Radenski.

Pibernik je le leto starejši od Mohoriča. Letos je z izjemnim slogom osvojil tudi naslov državnega prvaka U-23, v Valkenburgu pa je s petim mestom dosegel vrhunec, ki ga verjetno ni pričakoval nihče, saj je bil le pomočnik Polancu. »V Radenski se dobro počutim. Potrjeno imamo dobro šolo za nas, mlade kolesarje. Imamo dobre trenerje, kot sta Marko Polanc in Andrej Hauptman. Zato sredine ne bom menjal,« pravi Luka Pibernik. Da verjetno mladenič iz Suhadol misli še kako prav, lahko navedemo zelo podoben primer koroškega kolesarja Marca Hallerja. Kolesar slovenskih korenin se je po enem letu kaljenja v Adrii Mobilu ob koncu sezone s petim mestom na svetovnem prvenstvu na Danskem preselil v elitno Katjušo, a omembe vrednih dosežkov letos ni dosegel.

Tovrstne stagnacije v korakih se po svoje boji tudi Jan Polanc. »Še vedno razmišljam, kaj storiti po tej sezoni,« pravi 20-letni Kranjčan, ki bi še dve sezoni lahko tekmoval tudi v kategoriji do 23 let. Še najbliže je teoriji, da bo do poletja ostal v Radenski in s tem tudi branil belo majico najboljšega mladega kolesarja na dirki Po Sloveniji, potem pa kot »pripravnik« odšel v Lampre, saj bi s tem statusom, ki ga omogoča Mednarodna kolesarska zveza, lahko odpeljal drugi del sezone ob elitnih profesionalcih, hkrati pa tudi za slovensko reprezentanco na SP med mlajšimi člani. Podobno je v sezoni 2005, ko je iz moštva Adria Mobil odšel v Discovery, naredil Jani Brajkovič.

Mohorič bi lahko imel za zgled kar slovaškega supertalenta Petra Sagana. Po sijajni mladinski karieri je le po enem letu v domači Dukli prestopil v Liquigas in zablestel. Sagan je Tratnikov vrstnik. Idrijec je v belgijski Quick.step odšel ob prvi priložnosti za eno leto, a se je moral po sili razmer vrniti v matični slovenski klub. Kljub naslovu evropskega prvaka še vedno išče veliko ekipo za sezono 2013. Ob tem Tratnik nima kopice točk UCI z drugih dirk, da bi bil po tej plati zanimiv za ekipe Pro Tour, kot so bili Luka Mezgec, Marko Kump, Robert Vrečer in lani Gregor Gazvoda. Zagata Tratnika je še toliko večja, ker se v Radenski s kolesarji, ki prerastejo kategorijo U-23, ne ukvarjajo več. Enako bodo z zmanjšanjem proračuna to strategijo vpeljali tudi v kranjski Savi. Slovenskim kolesarjem, ki ne morejo najti ekipe v tujini, tako preostane le Adria Mobil. Blizu dogovora z Novomeščani je tako Klemen Štimulak (Radenska). Da se v Sloveniji z mladimi kolesarji odlično dela, je bil v Valkenburgu potrditev tudi bronasti mladinec s cestne Mohoričeve dirke Hrvat Josip Rumac. V dresu novogoriškega Hita se je kalil pri selektorju Andreju Cimpriču. Za nadaljevanje kariere med člani se je zanimal pri vseh treh slovenskih klubih, Savi, Radenski in Adrii Mobilu. A ni povsem zagotovo, da bo pristal v slednjem, katerega dres so mu mediji na Hrvaškem že namenili.