Na predavanjih aktualne teme
"V tujini se za študij več let načrtno varčuje, pri nas ne, ker imamo vse zastonj," še poudarja. Po končani mednarodni maturi na Gimnaziji Bežigrad je Benjamin opravljal sprejemne izpite na Univerzi v Oxfordu, a je študijsko pot nadaljeval v Ljubljani na fakulteti za matematiko in fiziko. "Ali ti je študij v tujini omogočen ali ne, ni odvisno le od države in tujih univerz, veliko je odvisno od podpore družine in samega sebe. Starši pri naših osemnajstih letih večkrat bolje vedo, kdaj nas je treba v določeno situacijo malo poriniti in kdaj ne," dejstvo, da se po maturi vseeno ni odločil za odhod v tujino, komentira Benjamin, ki sprejemnih izpitov na Oxfordu sicer ni opravil.
S podporo tako staršev kot tudi države pa je onkraj luže odpotovala Nastja Gjorek. Po uspešno opravljenih izpitih na Fakulteti za strojništvo jo je v San Francisco na Embry-Riddle Aeronautical University odnesla želja po letenju. Strojna fakulteta v Ljubljani ji je sicer šla odlično od rok, a je že prvo leto ugotovila, da jo mika življenje v zraku, kar pa je študijsko veliko bolje omogočeno v tujini kot pri nas. Čeprav je bilo urejanje številnih papirjev, štipendij in besedil v angleščini velik izziv, je še vedno prepričana, da je bila odločitev lanskega poletja pravilna.
Nastja pravi, da so študijske obveznosti v tujini natančno določene že ob začetku semestra. Določena sta tako način pridobivanja ocen kot tudi datumi, ko se oddajajo naloge ter pišejo testi. Zaradi manjšega števila študentov v predavalnici - to le redko presega 15 študentov - je individualnost zelo pomembna. "V Sloveniji se v predavalnici s 100 študenti hitro izgubiš v množici, tu pa takoj opazijo, če nisi zbran," poudarja Nastja. Ravno zaradi tega veliko šteje sprotno delo. Še vedno trdi, da so doma med ljudmi odnosi bližji kot v tujini, je pa s predavatelji in inštruktorji letenja veliko bolj v stiku, kot je bila doma. "Tu iščejo znanje, doma so večkrat iskali nasprotno. Tudi knjige in znanje, ki nam ga nudijo, nikoli nista starejša od dveh, treh let," še poudarja. Prevladujejo aktualne teme, saj so profesorji zaposleni v stroki, o kateri predavajo.
Pomembna vzporednica z našim študijem je tudi dejstvo, da lahko študenti v semestru napredujejo različno - nekateri bolj, drugi manj. V študijskem letu je pet semestrov in v vsakem je obvezno opraviti najmanj dva predmeta, Nastja pa po navadi vzame tri ali štiri. To na teden pomeni 15 ali 20 ur, saj vsak predmet traja pet ur na teden. Študentje tako ne mislijo na to, ali bodo opravili izpit ali ne, saj se trudijo biti vedno boljši. "V Sloveniji mi ni bil všeč ravno ta sistem, v katerem si lahko že junija opravil letnik in potem tri mesece nisi delal nič. Tu več predmetov pomeni manj let, semestrov," še poudarja, kar se na stroških v tujini seveda pošteno pozna. Sicer posamezni predmet v tujini stane približno 1000 dolarjev, stroške šolnine ji krije Ad Futura, prav tako ji mesečno prispevajo tudi za bivanje v tujini.
Tujina: obljubljena dežela
Za Benjamina je že skoraj zaključen študij na FMF eden boljših študijev na Univerzi v Ljubljani. Vseeno po diplomi študija nekaj časa ne bo nadaljeval, saj ne želi biti strošek državi. Zaveda pa se težave, ki pri marsikomu nastane takoj po končanem študiju. "Na določena delovna mesta prihajajo ljudje, ki si pozicij želijo, to pa niso vedno tisti, ki so zanje zares kompetentni." Te je naš sogovornik med študijem dve leti nabiral z lastnim podjetništvom in opravljanjem diplome MBA na Hrvaškem. Ta mu je prinesla leto vrhunskih predavateljev in meddržavnega povezovanja. Ravno tu je opazil, da pri študiju ne gre vedno le za izmenjavo študentov, pač pa tudi profesorjev. Tuji profesorji posredujejo novo znanje, ki v času nenehnega razvoja še posebej veliko pomeni.
Tako Nastja kot Benjamin na Slovenijo še vedno gledata kot na "deželo, kjer sta doma". Benjamin komentira, da je kvaliteta življenja pri nas še vedno tako visoka, da zaradi tega marsikdo ostane doma. Tudi Nastja se, čeprav le enkrat na leto, rada vrne domov. "Tu so ljudje normalni, v tujini vidiš marsikaj nenavadnega." Vseeno pa ne prva ne drugi nista prepričana, da bosta dokončno ostala v Sloveniji, saj tujina za marsikoga še vedno ostaja "obljubljena dežela".
