Gantar: Ambulantna obravnava brez čakalne dobe
Kako dobro so bolnišnice pripravljene na skorajšnje padanje meja? Večina se jih je vključila v pridobivanje mednarodnih akreditacij, nekatere pa so jih že pridobile. Te akreditacije so nekakšno zagotovilo kakovosti bolnišnice. Izboljšale naj bi obravnavo domačih pacientov, ob tem pa privabile tuje paciente in zavarovalnice. Bolnišnice že skušajo ugotoviti, katere zdravstvene storitve bi lahko bile privlačne za tujce, in okrepiti njihovo trženje. Cokla, zaradi katere bi lahko prost pretok pacientov ogrozil slovensko zdravstvo, pa so čakalne dobe.
Ministra za zdravje Tomaža Gantarja skrbi, da bi prost pretok bolnikov prinesel finančni zlom našega zdravstva. "To se bo zgodilo, če ne bomo bistveno spremenili načina dela. Ne gre le za čakalne dobe v bolnišnicah. Glavna težava bo specialistična ambulantna obravnava, saj pri njej - glede na evropsko direktivo - ni nobene omejitve za zdravljenje v tujini. V naslednjem letu zato pri nas ne bi več smelo biti čakalnih dob. Te so trenutno kritične pri urologiji, revmatologiji in delu kardiologije. Dodaten denar za skrajšanje čakalnih dob, od pet do deset milijonov evrov, bomo najprej ponudili javnim zavodom. Če ti ne bodo zmogli, bomo odprli možnosti za koncesijsko delo. Težava pa niso samo čakalne dobe, ampak tudi čakalne vrste. Bolnikov, ki pred ambulantami čakajo ure in ure, ne bo smelo več biti," razmišlja Gantar. S spremembami zakonodaje nameravajo zato jasneje zahtevati spoštovanje pacientovega časa.
Mednarodne akreditacije so po njegovem "pozitiven premik", niso pa neposredno povezane s prostim pretokom pacientov. "Bolnike bosta pri nas zadržala dobro strokovno delo in odnos do njih. Prav to bo privabilo tudi bolnike iz drugih držav. Verjamem, da so naše zdravstvene storitve vsaj na takšnem nivoju kot čez mejo, v vsakem primeru pa naj imajo v slovenskih bolnišnicah prednost slovenski bolniki," ugotavlja Gantar. S predstavniki bolnišnic se bodo na ministrstvu za zdravje o padanju meja podrobneje pogovarjali konec tedna.
Tuje bolnike bodo zdravili posebej
Po oceni Mete Vesel Valentinčič, pomočnice generalnega direktorja UKC Ljubljana za upravno-pravne zadeve, bi bilo treba poleg dodatnega denarja za krajšanje čakalnih vrst sprejeti še kakšne druge ukrepe za zavarovanje slovenskega zdravstvenega sistema. Za to mora poskrbeti ministrstvo, je poudarila. UKC Ljubljana se na padanje meja medtem pripravlja s pridobivanjem mednarodne akreditacije DNV - Niaho. "Ko bodo začele bolnišnice izgubljati bolnike, bodo kapacitete nenadoma prevelike, kar bo za javno zdravstvo slabo. Za kakovost in krajšanje čakalnih dob se bomo morali zato potruditi izvajalci. Akreditacija na primer predvidi klinično pot, kako zdraviti pacienta, ureja pa tudi sistem odločanja v bolnišnici," je dejala Vesel-Valentinčičeva.
Preden začnejo v Slovenijo prihajati tuji bolniki, bo treba urediti tudi slovensko »kontaktno točko«, kjer bodo ti bolniki dobili podatke o referencah, akreditacijah, metodah in ceni zdravljenja v posamezni bolnišnici. V UKC Ljubljana, kjer bodo imeli oktobra mednarodno konferenco o prostem pretoku pacientov, še zlasti računajo na bolnike iz Hrvaške, ki vstopa v EU, pa tudi na bolnike iz drugih sosednjih držav. Zdravljenje tujcev ne bo podaljševalo čakalnih dob za domače bolnike, je zatrdila Vesel-Valentinčičeva. Tuje bolnike bodo obravnavali ločeno, tako kot samoplačnike, zaposleni pa jih bodo zdravili zunaj rednega delovnega časa. Paciente iz drugih držav EU med drugim pričakujejo na področju plastične kirurgije, ginekologije, ortopedije... »Vemo, kje bo težišče in tu bo treba razvijati tudi infrastrukturo, na primer opremljenost.«
Tržne niše že iščejo
V slovenjegraški splošni bolnišnici računajo, da bodo tuji pacienti, zlasti iz sosednjih držav, k njim prihajali na endoskopske urološke posege, nekatere ginekološke posege in morda tudi manjše estetske posege. »Pri tem iščeš tržne niše. Preverili smo, kam se usmerjajo sosednje bolnišnice: v Velikovcu imajo na primer zelo močno vensko-žilno kirurgijo, v Celovcu endoskopske posege, v Beljaku si prizadevajo predvsem za kakovost, v Trstu pa so usmerjeni v rekonstruktivno kirurgijo in mikrokirurgijo...« je ponazoril direktor slovenjegraške bolnišnice Janez Lavre. Padanje meja za paciente bo po njegovem sčasoma vodilo v večjo specializacijo bolnišnic, ki že zdaj slovijo po zelo različnih področjih.
Po Lavretovi oceni bo po zdravstvene storitve čez mejo hodilo okoli 20 do 25 odstotkov bolnikov. Mednarodne akreditacije bi morale po njegovem postati obvezne, da se zdravstvo na to primerno pripravi. Kot je spomnil, pa je pri tem več možnosti. V njihovi bolnišnici so v nasprotju z večino drugih, ki pridobivajo akreditacijo DNV – Niaho, odločili za akreditacijo Joint comission international (JCI). Nedavno so imeli predpresojo z opazovalci iz avstrijskega Beljaka, zdaj pa čakajo na oceno. To akreditacijo imajo v avstrijskih bolnišnicah, poleg tega pa je po Lavretovih besedah na odločitev zanjo vplivalo predvsem to, da JCI posebej poudarja varnost pacientov.
»Premalo se zavedajo, da so bolniki njihov kruh«
Padanje meja je dobro za slovenske bolnike, pa je prepričan novomeški zastopnik pacientovih pravic Robert Sotler. Na eni strani jim bo zdravljenje v tujini po novem vsaj delno plačala zdravstvena blagajna. Zlasti bo to po njegovem dobrodošlo pri zobozdravstvu, kjer so čakalne dobe zelo dolge in je veliko doplačevanja, samoplačniške cene pa so včasih močno navite. »Poleg tega pa bo prost pretok pomenil pritisk na zaposlene v zdravstvenem sistemu. Zdaj se še premalo zavedajo, da so pacienti njihov kruh. Treba bo narediti vse, da bodo čim hitreje prišli do diagnoze in zdravljenja,« je dejal.
Kot še opozarja Sotler, v slovenskem zdravstvu pogosto šepa organizacija. Veliko je podvajanja in izgubljanja časa. »Pacient pride v bolnišnico in mora najprej opraviti eno preiskavo, čez dva dni pa drugo. To bi morali urediti tako, da bi pacient dobil en datum, takrat pa bi opravili čim več. Nedopustno je tudi naročanje pacientov na isto uro – zadnjič smo videli primer, ko jih je bilo hkrati naročenih šest,« je opisal. Padanje meja pa spodbuja tudi povečevanje kakovosti zdravljenja, ki je po Sotlerjevi oceni sicer že danes na precej visoki ravni. Kakovost bo ključna za ohranitev domačih in pridobivanje tujih pacientov, meni, mednarodne akreditacije pa so pomembne, saj vsebinsko spreminjajo delo v bolnišnici in prinašajo večjo varnost pacientov.
