Od študentov pa si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča brezplačno šolanje. Želim si tudi, da bi izkoristili socialne ugodnosti, ki veljajo zanje, ob tem pa trdo delali in hitro študirali." Tako je na vprašanje novinarjev, kaj bi pred današnjim začetkom novega študijskega leta sporočil univerzitetnim učiteljem in študentom, odkrito, skoraj prostodušno odgovoril minister za izobraževanje Žiga Turk in znova zagotovil, da šolnin ne bo.
Potrebujejo več, dobili so manj
Toda fakultete bodo manjkajoči denar nekje morale dobiti, svarijo poznavalci, šolnine bodo prej ali slej nujne. Lani ob tem času so rektorji drug za drugim ugotavljali, koliko bi še potrebovali dodatnih sredstev, da bodo zmogli bolonjsko reformo kakovostno izvesti do konca. Zlasti so opozarjali na manjkajoča sredstva za dodatni peti letnik, neljubo posledico napak pri izvedbi bolonjske reforme, ki naj bi študij načeloma skrajšala, a ga je v resnici podaljšala. Vodstvo največje univerze je tako izračunalo, da bi potrebovalo najmanj 20 ali minimalno 10 milijonov evrov dodatnih sredstev. Toda letos imajo univerze še manj denarja kot lani. V minulem letu je, na primer, proračun Univerze v Ljubljani znašal 330 milijonov evrov, od tega gre za izobraževanje pol, letos bodo morali študijsko leto končati s 30 milijoni evrov manj. Rektor in dekani zato na ves glas opozarjajo, da bo še letos zmanjkalo za plače. A minister zatrjuje, da je rezerv na univerzah dovolj in da se približno 7-odstotno znižanje ne bi smelo poznati. Argumenti univerz, da je nepravično in nezakonito, če bi sredstva, ki so jih fakultete zbirale v minulih letih za različne projekte - dograditve, ureditve laboratorijev, novo opremo… - zdaj namenili za pomoč tistim fakultetam, ki so se znašle v največjih težavah (kar že počno na mariborski univerzi), ostajajo brez pravega odziva. Minister priznava le, da se fakultete niso v stiski znašle po svoji krivdi, temveč zaradi sistema financiranja v minulih letih, ki je privedel do velikih razlik med visokošolskimi zavodi, sicer pa poudarja, da "odpor in strah zoper vladne spremembe ni vedno racionalen" in da se nekateri načrtovani ukrepi vlade "prenapihujejo".
Strah pred novelo upravičen
Pri tem ima v mislih zlasti novelo zakona o visokem šolstvu, za katero je vlada le po hudem pritisku sindikatov in rektorjev privolila, da gre v "skrajšani" namesto v "nujni" postopek, zaradi česar je univerzam dala za javno razpravo le bora dva dni časa. Kljub vsemu, kar je bilo povedano v zadnjem mesecu, minister poudarja, da je novela smiselna in potrebna. Če ne bi podaljšal roka za akreditacijo študijskih programov, vztraja, bi ti izgubili javno veljavnost. S spremembami, ki zadevajo odpiranje podružnic tujih visokošolskih ustanov pri nas, le popravlja nedorečenosti, zaradi katerih smo si prislužili opomin evropske komisije. S popravkom 63. člena zakona o visokem šolstvu pa rektorjem in dekanom daje "zgolj možnost", da pedagoško obveznost učiteljev "zmanjšajo ali povečajo". Prav odzivi akademske skupnosti na ta člen pa že razkrivajo, da so bili strahovi, da je ta popravek zgolj vzvod za odpuščanje, povsem upravičen.
Dekanica mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko Nataša Vaupotič je namreč na nedavnem omizju Akademije za demokracijo dala jasno vedeti, kaj se bo zgodilo: "Prihodnje leto bomo poskrbeli, da ne bo izgube: profesorji bodo pač imeli po 10, 12 ali 15 ur pedagoških obveznosti na teden. A kaj naj storimo letos, saj ne moremo vendar pogodb spreminjati za nazaj!" je bila jasna. Minister ji je odvrnil le to, da dekani ne bodo smeli pretirano povečevati pedagoških obveznosti, ker da ministrstvo pretiravanja ne bo dopustilo.
Kako hude stiske doživljajo fakultete, je pripovedovala tudi Marija Tomšič z Zdravstvene fakultete UL: "Naši študentje potrebujejo usposabljanje iz klinične prakse. To moramo bolnišnicam in drugim inštitucijam plačati. Za posameznega študenta usposabljanje stane 2000 evrov, študentov pa je 2000. Namesto pet milijonov pa smo dobili le 4,2 milijona. Kje naj zdaj najdemo denar, gospod minister, da bomo lahko še praktično usposabljali študente in si tudi naslednji mesec izplačali plače?" je ministra vprašala obupana Tomšičeva in mu tudi predlagala rešitev. Inštitucije bi s soglasjem ministra Gantarja morda ta usposabljanja lahko opravila brezplačno, je predlagala. Minister Turk je povedal le to, da je pri ministru za zdravstvo glede tega naletel na gluha ušesa, da pa je tudi sam zgrožen, ker inštitucije študente, ki jih praktično usposabljajo, kasneje z veseljem zaposlujejo kot zamenjavo za odsotni kader…
