Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v nagovoru ob odkritju spominske plošče opozoril, da lahko v preteklosti razpoznamo sporočila, ki imajo pomen danes in zdaj. "Nekatera združujejo, druga razdvajajo, nekatera bodrijo, druga težijo. Od nas je odvisno, katera izberemo za proslavljanje, katera za trezno analizo in kultivirano razpravo in katera za prepiranje," je dejal in spomnil, da se je ob padcu štirih mladih fantov pod streli krvnikov fašistične diktature 6. septembra 1930 na kraški gmajni v Bazovici pri Trstu ves slovenski narod združil v obsodbi in protestu.

Spominsko ploščo so leta 1931 na tem mestu postavili primorski študente iz Trsta, Gorice, Reke in Istre v spomin na štiri primorske junake, usmrčene v okviru prvega tržaškega procesa septembra 1930. Ploščo, ki je kmalu postala tudi simbol zahtev za popravek rapalske meje, so leta 1942 odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti.

Spominska plošča je po Turkovih besedah na tem mestu vse od leta 1931 pričala o trpljenju, ki ga je del slovenskega naroda doživljal pod fašizmom. Nič nenavadnega torej ni bilo, da so jo italijanski okupatorji po zasedbi Slovenije odstranili, a nenavadno je, da jo ponovno postavljamo šele danes, 67 let po koncu druge svetovne vojne, so na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zapisali njegove besede v sporočilu za javnost.

Pobudo za ponovno postavitev so dali Slovenska izseljenska matica, društvo Tigr in odbor za proslavo bazoviških vojakov. Nova plošča stoji na istem mestu kot original, enaka je tudi njena vsebina, izdelana pa je po načrtih Vladimirja Pezdirca. Obeležje predstavlja valove, ki ponazarjajo, da je vse v stalnem prihajanju in odhajanju.

Vnovična postavitev plošče sodi v sklop rodoljubnih dnevov Tigra, ki so se v prestolnici začeli v petek. Prireditve se bodo sklenile drevi s slavnostno akademijo ob 85. obletnici ustanovitve protifašističnega gibanja Tigr in ob 100-letnici rojstva primorskega aktivista Ferda Kravanje - Petra Skalarja.