Negodovanje Bohinjcev nad določbami, predvsem pa omejitvami, ki jih povzroča bivanje v narodnem parku, so stalnica že desetletje in več. Po sprejetju najnovejšega zakona o Triglavskem narodnem parku so bili tudi v Bohinju prepričani, da jim prinaša veliko priložnosti in več svobode. "Dejstvo pa je, da se zakon ne izvaja. Enostavno je neoperativen," je dejal Kramar. Skupaj z občinskimi svetniki je vlado pozval, naj končno poskrbi za izvajanje zakona, saj naj bi bil prav to ključni razlog za nezadovoljstvo Bohinjcev.
Najhujše za prebivalce so še vedno številne omejitve pri uresničevanju projektov pa tudi pri povsem vsakdanjih opravilih. "Tako pride do situacije, da kmet ne sme posekati niti enega drevesa v svojem gozdu, vseeno pa plačuje davek od prihodka, ki naj bi mu ga ta isti gozd prinašal. Najbolj pereč problem ta hip je razvoj smučišča Vogel. Zakon je sicer predvidel državni prostorski načrt, a ga po dveh letih čakanja še vedno ni. Na Voglu tako ni mogoče speljati nobene investicije, razvoj je popolnoma ustavljen. Podobno je s turizmom. Smo za trajnostno naravnan turizem, a preden nam država jasno pove, kaj lahko in česa ne smemo, razvojnih projektov ne bo. Za vsak kamen, ki bi ga rad prestavil, potrebuješ na desetine soglasij," je razložil Franc Kramar. Kako resne pa so napovedi o izstopu iz parka? "V prvi vrsti si želim, da se zakon sploh začne izvajati. Glede take odločitve pa bomo najprej povprašali ljudi in naj oni povejo, kaj bi radi. Zbori krajanov bodo sklicani v mesecu ali največ dveh," je še napovedal Kramar.
Kot je Bohinjcem razložil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik, so zavarovana območja priložnost za trajnostni razvoj in da to omogoča tudi veljavni zakon. Priznal pa je, da država nima denarja za njegovo izvajanje v delu, ki predvideva finančne vzpodbude in sofinanciranja projektov.
Zakon o Triglavskem narodnem parku predvideva tudi izdelavo načrta upravljanja. Kot je povedal direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar, je načrt pripravljen, ko bodo vse občine posredovale svoja mnenja in pripombe, ga bodo ustrezno dopolnili. Konec oktobra naj bi tako stekla njegova javna razgrnitev.
