Podizvajalec ERC bo ponovno družba Deloitte, ki naj bi tudi tokrat opravila pretežni del dela, vendar se bo na koncu pod oceno terjatev podpisal ERC, ki ima tudi končno besedo pri vrednotenju terjatev. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi ERC več terjatev NLB ocenil po bistveno nižjih vrednostih kot revizorji Deloitta. Poleg tega pri skrbnem pregledu največje slovenske banke revizorji ERC sploh niso na novo vrednotili nepremičnin, čeprav je z njimi zavarovanih kar okoli 80 odstotkov kreditnega portfelja NLB. Kako kredibilen je bil potemtakem njihov pregled, ni mogoče preveriti, saj ga niso javno objavili. Bo pa prav ocena ERC tlakovala pot do prenosa slabih terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in tako vladi, če Abanki Vipi ne bo uspelo najti drugih vlagateljev za potrebno dokapitalizacijo, omogočila bistveno znižanje deleža nedržavnih lastnikov. Nižje bi torej ERC ocenil terjatve, večja bi bila potreba po dokapitalizaciji in večji lastniški vpliv bi država lahko dobila v lastništvu banke, če bi jo dokapitalizirala.
Nadzorniki so imeli po neuradnih informacijah poleg ERC še eno ponudbo, vendar so Londončani obljubili, da bodo skrbni pregled končali že v začetku novembra, njihova ponudba pa naj bi bila cenovno bistveno nižja kot pri skrbnem pregledu NLB in NKBM. Ali so z znižanjem ponudbe želeli nadzornikom onemogočiti, da bi za izvajalca skrbnega pregleda izbrali drugo družbo, ni znano. Je pa pomenljiv podatek, da bo imel pri skrbnem pregledu Abanke ERC še bistveno več dela kot pri NKBM, saj bo skrbni pregled tudi osnova za morebitno prihodnjo združitev z Gorenjsko banko.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je izbiro ERC kot pogoj za sodelovanje ministrstva za finance pri dokapitalizaciji in reševanju slabih terjatev postavljal državni sekretar Dejan Krušec, kar so na ministrstvu zanikali. So pa na ministrstvu priznali, da je Krušec od uprave Abanke zahteval podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar je v nasprotju z zakonom. Toda kršitev zakona o bančništvu, zakona o gospodarskih družbah in načel korporativnega upravljanja minister Janez Šušteršič ne priznava. "Minister ne bo ukrepal, saj je državni sekretar deloval skladno z zakonodajo in za ukrepanje ne vidimo razlogov," so nam povedali na ministrstvu, kjer so prepričani, da delujejo v skladu z odgovornostjo, ki jo imajo za stabilnost finančnega sistema.
Kako ocenjujejo prakso Krušca, ki se je v zadnjih tednih, čeprav ni njihov član, udeležil tudi sej nadzornih svetov bank in zavarovalnic, in ali tovrstno ravnanje podpirajo, smo želeli izvedeti tudi od nekaterih preostalih ministrov in predsednikov vladnih strank. Na naša vprašanja je nekoliko bolj konkretno odgovoril le predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. "Vsi, torej tudi politični funkcionarji, moramo spoštovati zakone," nam je povedal Žerjav in dodal: "Zakoni, ki urejajo korporacijsko pravo, jasno določajo, kdo se lahko udeležuje sej nadzornih svetov. Vsi drugi so na sejah lahko navzoči samo na povabilo nadzornega sveta pri obrazložitvi posameznih točk dnevnega reda." Do konca redakcije nam odgovora zunanjega ministra in predsednika DeSUS Karla Erjavca ter predsednika vlade in SDS Janeza Janše ni uspelo pridobiti, predsednik upravnega odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj pa na naša vprašanja ni želel odgovoriti.
