Kako poteka uporaba metod agilne miselnosti v delovnem okolju?

Podjetja, ki delujejo po agilnih načelih, obravnavajo ljudi kot edinstvene posameznike, in ne zgolj kot zamenljive vire, ter priznavajo, da je največja vrednost ljudi v njihovem učinkovitem medsebojnem sodelovanju. Njihove agilne ekipe so majhne in samoorganizirane, kar pomeni, da v ekipi ni posameznika, ki bi sam sprejemal vse odločitve, ampak se ta naloga porazdeli med vse člane. Takšni ekipi se popolnoma zaupa, da bo dosegla zastavljeni cilj na način, za katerega misli, da je najboljši, ter da bo sprejela vso odgovornost za svoje delo.

Kakšne spremembe se torej zgodijo v podjetju, kjer se odločijo za uvedbo metod agilne miselnosti?

Raziskave so pokazale, da miselnost vpliva na veliko stvari v našem življenju. Določa recimo vrsto ciljev, ki si jih postavljamo, odziv na naš neuspeh, izbiro strategij ter odziv na tuje uspehe. Ljudje z agilno miselnostjo v težavnih nalogah vidijo priložnost za učenje, v nasprotju s tistimi s fiksno miselnostjo, ki si želijo le, da jih okolica prepozna kot pametne in dobre. Ljudje s fiksno miselnostjo se radi obdajo z ljudmi, ki so manj sposobni od njih, ker se tako počutijo manj ogrožene. Nasprotno pa ljudje z agilno miselnostjo radi delajo z ljudmi, ki so enako dobri ali boljši od njih, saj se lahko od njih naučijo česa novega.

Glavna sprememba je, da postanejo ekipe bolj samoorganizirane. Opolnomočeni člani ekipe zmanjšajo svojo odvisnost od vodstva s tem, ko sprejmejo polno odgovornost za svoje delo. Take ekipe so podobne ekipam formule 1, kjer morajo biti vsi člani ekipe v boksu zelo motivirani, usklajeni in organizirani za visoko produktivno delo.

Pomembno pa je, da uvedbo teh metod podpira vodstvo, kajne?

Absolutno! Uvajanje agilnih pristopov v podjetju marsikdaj naleti na odpor, saj menedžerji s fiksno miselnostjo pogosto niso naklonjeni agilnim pristopom in so tako največja ovira pri njihovem uvajanju v organizaciji. Njihova največja skrb je namreč, da bodo izgubili nadzor nad ljudmi in projektom.

Kdo naj bo torej v podjetju tisti, ki spodbuja uvedbo metod agilne miselnosti - je prav, da o tem sprejme odločitev vodstvo, ali je bolje, da gre za motivirano odločitev celotne ekipe?

Načeloma je to lahko kdorkoli. Obstajata dva glavna načina uvedbe agilnosti v podjetju. Prvi, ki je bolj razširjen, je postopna uvedba agilnosti, pri kateri na začetku samo ena ekipa v podjetju začne uporabljati določeno agilno metodo. V tem primeru je oseba, ki spodbuja uvedbo agilnosti, navadno del te ekipe. Agilnost se nato postopoma širi tudi na druge ekipe oziroma oddelke v podjetju. Drugi način pa je, da vse ekipe v podjetju sočasno pričnejo uporabljati agilne metode.

Lahko naštejete nekaj podjetij v Sloveniji, ki so že dosegla preskok tudi ob pomoči agilne miselnosti?

V Sloveniji se je uporaba agilnih metodologij razširila šele v zadnjih letih. Sedaj jih uspešno uporablja že večina zagonskih podjetij, kot je na primer Zemanta. Od večjih podjetij jih recimo uporabljajo podjetja Optilab, Marand, Studio Moderna, ComTrade in Euro Plus, ki je prvo pri nas začelo uporabljati metodo skram in jo še danes zelo uspešno uporablja. Seveda pa nas čaka še kar precej dela, da bo menedžment v slovenskih podjetjih razumel agilnost in jo bo resnično pripravljen sprejeti.

Ljudje z agilno miselnostjo imajo drugačen pristop do reševanja izzivov, saj vidijo v težavah priložnost, se drugače odzivajo na napake in neuspehe ter so bolj ambiciozni. Se da torej agilnost natrenirati?

Agilne miselnosti se lahko naučimo pri vsaki starosti in to spremeni naše življenje na bolje. Seveda pa to ni preprosto, saj gre za miselnost, ki je zakoreninjena globoko v naših možganih. Ljudje z agilno miselnostjo so osredotočeni na pridobivanje novih znanj in veščin ter verjamejo, da lahko svoje talente in sposobnosti z učenjem, vztrajnostjo in strastjo razvijajo in nadgrajujejo. Zanje ni pomembno, da so pred drugimi videti dobri in pametni in da imajo drugi o njih dobro mnenje. Ljudje z agilno miselnostjo so zavezani k nenehnemu učenju in so obdani z ljudmi, ki jim pomagajo napredovati in postajati vedno boljši.

Če bi agilno miselnost primerjali z imunskim sistemom, bi dejali, da je dober ščit pred boleznijo, saj zagotavlja boljšo odzivnost na zahteve trga in spremembe na njem, kajne?

Točno tako. Ena izmed vrednot agilnega manifesta namreč pravi, da je prilagajanje spremembam pomembnejše od slepega sledenja načrtom. Agilne metode pripomorejo k temu, da so podjetja in njihovi zaposleni bolj fleksibilni in pripravljeni na prilagajanje spremembam, ki so neogibne, zato se ni smiselno boriti proti njim.

Je torej brez vitkosti in agilnosti (Lean and Agile) sploh mogoče biti konkurenčen?

V današnjih časih zelo težko. Skupna lastnost vitkih in agilnih podjetij je, da se nenehno izboljšujejo in dvigujejo svojo produktivnost, ter tako ostajajo korak pred konkurenco.

Več na www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera