Namen raziskovalnega projekta je bil preučiti in utemeljiti, kako širše socialno-geografsko okolje (mesto, industrijski kraj, vas), družina (socialno-ekonomski status, kulturni status, aspiracije staršev), mladostnik (slika osebnih karakteristik, učni uspeh, kanali napredovanja, poklic) v medsebojnem prepletanju vplivajo na poklicno odločitev. Želim odpreti vprašanja in postaviti odgovore, kako socialni sloji razvijajo in "obnavljajo" sami sebe.

Pričujoča ekspertiza je zajela 226 učencev v ljubljanski regiji v okolju mesto, manjši industrijski kraj, vas. Podatke sem obdelala po računalniškem programu SPSS, ki omogoča kvalitativno in kvantitativno analizo vzorca po socialnih okoljih in s pomočjo križnih tabel prikaže hipotezo (ne)odvisnosti med spremenljivkami. Podatke sem vzporedno zbirala z dvema anketnima vprašalnikoma; anketa o izbiri poklica za osnovnošolce (samostojni projekt) in anketa o izbiri poklica Skupnosti SR Slovenije za zaposlovanje.

Rezultati in interpretacija

Širše socialno-geografsko okolje sem razvrstila v mesto, manjši industrijski kraj in vas. Predpostavljala sem, da imajo različna socialno-geografska okolja različne vplive na poklicno izbiro osnovnošolca. Pri tem sem se osredotočala na značilnosti okolja in iz njega izhajajoče presežne vrednosti (mesto - dostopnost do kulturnih dobrin, vas - narava, konkretna, praktična opravila). Že analiza vzorca je pokazala, da je mesto daleč najvišje v razvitosti socialno-kulturnega okolja. Izstopa po izobrazbeni in poklicni strukturi staršev, materialnem stanju, posedovanju kulturnih dobrin kot tudi po aspiracijah (željah) staršev. Med mestom in vasjo so večje povezave med izobrazbeno željo mladostnika in različnimi spremenljivkami, medtem ko industrijski kraj izstopa.

Izobrazbena želja učenca je torej odvisna od širšega okolja, v katerem prebiva. To potrjuje tudi stopnja povezanosti med tipom socialno-geografskega okolja in izobrazbeno željo mladostnika Ccr=0,33 (Cramerjev koeficient).

Družina, v kateri mladostnik živi, je očrtana s socialno-ekonomskim statusom, kulturnim statusom in aspiracijo staršev. Socialno-ekonomski status opredeljuje položaj posameznika v družbi, določa njegovo moč in pozicijo na hierarhični lestvici. Prepoznavne dimenzije so: izobrazba, poklic, dohodek, premoženje. Izobrazba staršev je v anketi označena od osnovne, poklicne, srednje, višje, visoke šole ter več, enaka je hierarhična lestvica tudi pri izobrazbi učencev. V družbenem okolju kot celoti je izobrazbena želja mladostnikov odvisna od izobrazbene želje staršev. Stopnja povezanosti med izobrazbo staršev in izobrazbeno željo mladostnikov je največja v mestu (Ccr=0,44). V socialno-geografskem okolju vas je stopnja povezanosti med spremenljivkama nekoliko nižja (Ccr=0,33), za industrijski kraj pa si moramo vzeti krajši razmislek, ker hipoteza odvisnosti ni potrjena. Zakaj? Izobrazbena struktura staršev je mnogo nižja - poklicna, srednja šola -, kot so izobrazbene želje učencev.

Poklic očeta in matere sem v vzorcu razdelila v: kvalificirane in visoko kvalificirane poklice, poklic profila tehnik - srednja šola, poklic profila inženir - višja šola ter poklici profila dipl. inženir, magister, doktor. V celotnem vzorcu je učenčeva izbira poklica odvisna od poklica staršev (Ccr=0,33). Vpliv poklicne strukture očeta je enakovreden "poklicnemu" vplivu matere. Največji vpliv na poklicno izbiro mladostnika ima poklic očeta in matere na vasi, sledi mesto. Posebnost je industrijski kraj, kjer študija ne pokaže povezave med poklicem staršev in poklicno željo mladostnika.

Materialno stanje ima postavke slabo, dobro, zelo dobro. Izobrazbena želja učencev je v celotnem vzorcu odvisna od materialnega stanja družine. Zanimivi pa so rezultati po različnih socialno-geografskih okoljih. Materialno stanje v mestu in na vasi ne vpliva na izobrazbeno željo učenca, velik vpliv pa ima v industrijskem kraju. Zakaj je tako? Vzorec v industrijskem kraju pokaže, da je po materialnih dohodkih najrevnejši. Prav zato je velika potreba po zagotavljanju sredstev za šolajočega se otroka. Na vasi je možnost dohodka na kmetijsko-živinorejskem področju kot tudi v zasedbi drugih delovnih mest, medtem ko so ljudje v manjših industrijskih krajih odvisni od dohodka v vse slabši industriji ter propadlih podjetjih.

Kulturni status pojmujemo kot rezultat človekove inovativne ustvarjalnosti v družbeno-zgodovinskem kontekstu in ima ideološko paradigmo družbe, v kateri obstaja. Osnovni elementi kulture so: jezik, znanost, umetnost, mitologija, običaji. Vpliva jezika nisem raziskovala, ker je bila tovrstna raziskava narejena že leta 1978 na Pedagoškem inštitutu. Dr. Olga Gnamuš je ugotovila, da imajo učenci, ki kljub nizki inteligenci dosegajo odlične uspehe, bolje razvite jezikovne sposobnosti in zato dopadljiv način socialno-kulturnega izražanja. Medtem ko učitelji spoštujejo izdelan, formalni jezik, ki otroka povezuje z abstraktnimi dejstvi in cilji, pa v "javnem" jeziku odčitavajo neposlušnost in negativno vedenje.

Pri opredeljevanju kulturnega statusa sem se omejila na dva konkretna pokazatelja, ki sem ju lahko zasledovala in preučevala: kulturne dobrine, ki jih ima družina (fotoaparat, glasbeni inštrument, dnevni časopis, strokovna revija, knjižna zbirka, slovar, leksikon oziroma enciklopedija, umetniška slika na steni) in obiskovanje kulturnih prireditev (dramske predstave, operne ali baletne prireditve, koncertne prireditve, obisk umetniške galerije, knjižnice, ogled kinopredstav, spremljanje ali obiskovanje tečaja tujega jezika).

Posedovanje kulturnih dobrin vpliva na kulturno klimo v družini, ta pa na izobrazbeno željo učenca. Vendar nimajo vse kulturne dobrine enake teže. V celotnem vzorcu je največja povezava izobrazbene želje mladostnika s kulturno dobrino leksikon oziroma enciklopedija, sledijo slovar, knjižna zbirka, umetniška slika in naročena strokovna revija. Med mestom in industrijskim krajem pa so večja odstopanja. Mestni otroci posedujejo največ kulturnih dobrin, posebej še slovar, leksikon, ki so značilni za družine izobražencev in najbolj vplivajo na izobrazbeno željo. V industrijskem kraju je vpliv kulturnih dobrin zanemarljiv, ker jih mladostniki v manjši meri posedujejo in uporabljajo. Tudi na vasi ni pomembnejšega vpliva kulturnih dobrin na izobrazbeno željo. Izjema je posedovanje slovarja.

Obisk kulturnih prireditev je v celotnem vzorcu slab, zato je stopnja povezanosti med izobrazbeno željo in kulturnim udejstvovanjem majhna (Ccr=0,24). Pri tem pa ne preseneča podatek, da je obisk mladostnikov na teh prireditvah visoko povezan z izobrazbo staršev. To velja zlasti za umetniško galerijo in knjižnico.

Iz rezultatov študije lahko povzamem, da ima kulturna klima manjši vpliv na izobrazbeno željo mladostnika kot socialno-ekonomski status, čeprav so faktorji vzročno povezani. Pri visokem socialno-ekonomskem statusu staršev je tudi kulturno ozračje boljše, iz česar izhaja tudi drugačna, "višja" poklicna želja mladostnika. Dodajam še to, da bi bilo dobro kulturno klimo opredeliti še z drugimi faktorji, ki so žal manj dostopni za preučevanje: posedovanje in branje najrazličnejše literature, diskusija s starši o kulturnih dogodkih, šolski eseji o podoživljanju filmskih in gledaliških predstav…

Aspiracije staršev opredelimo kot želje, pričakovanja staršev glede poklicne izbire mladostnika. Učenci so izbirali med vsemi stopnjami izobrazbe, navedeni pa so bili še odgovori: ne vem, kaj želijo starši, starši mi povsem prepuščajo odločitev, starši želijo, da bi se čim prej zaposlil.

Izobrazbena želja mladostnikov je v veliki meri odvisna od izobrazbene želje staršev, kar potrjuje tudi Ccr=040. Pri tem je zanimiv podatek, da višja ko je izobrazbena želja učencev, manj mladostnike zanima, kaj si starši želijo. Po okoljih je slika naslednja: v mestu je želja staršev podobna želji mladostnikov. Starši imajo v mestu tudi največjo toleranco, saj jih kar 67 odstotkov prepušča odločitev učencem. V razmislek dajem še podatek, da si na vasi kar 9,1 odstotka staršev želi, da bi se otroci čim prej zaposlili, in kar 30 odstotkov staršev mladostnikov na vasi, ki imajo željo po visoki izobrazbi, želi, da bi to izobrazbo tudi dosegli.

Mladostnik se je opredeljeval glede na svoje osebne karakteristike, glede na učni uspeh, kanal napredovanja in poklicno željo.

Pri introspektivni sliki osebnih karakteristik so mladostniki iz treh različnih socialno-geografskih okolij podali mnenje o tem, na katerih področjih menijo, da bi dobro uspevali. Karakteristike sem preučevala po socialnih okoljih in jih združila v naslednje logične celote: karakteristike, ki vključujejo sposobnost za umetnost (likovno in kreativno oblikovanje, ukvarjanje z glasbo); karakteristike, ki vključujejo tehnične sposobnosti (matematika, smisel za tehnične strukture); karakteristike, ki vključujejo sposobnosti za jezik (tuji jezik, literatura, pisno izražanje); karakteristike, ki združujejo socialno komponento (stiki z ljudmi, potrpljenje z ljudmi, nastop pred ljudmi, organizacijske sposobnosti), karakteristike, ki vključujejo abstraktne sposobnosti (dober spomin, izumiti kaj novega, dolgotrajno poglobljeno izobraževanje); ter karakteristike, ki vključujejo psihomotorične sposobnosti (spretne roke in prsti, smisel za praktično delo, telesni napori, urnost, delo na prostem).

V splošnem vzorcu mladostniki menijo, da bi najbolje uspevali na področjih, kjer je prisotna socialna komponenta. Ali potem preseneča podatek, da se mladostniki v večji meri odločajo za družboslovne poklice?

Potrdimo lahko tudi hipotezo, da je izobrazbena želja odvisna od mnenja učencev o razvitosti karakteristik za abstraktne sposobnosti. Stopnja povezanosti je Ccr=0,34. Karakteristike za abstraktne sposobnosti so bolj značilne za učence iz višjega socialno-ekonomskega statusa oziroma tiste, ki imajo višje izobrazbene ambicije. Povezava med spremenljivkama je visoka v mestu, najnižja pa na vasi. Možna je naslednja interpretacija: socialno-geografsko okolje vas zahteva veliko udejstvovanja pri praktičnih opravilih, ki so bolj cenjena in ovrednotena kot dolgotrajno učenje in teoretično znanje, v mestu velja ravno obratno.

Menila sem, da na mladostnikovo sliko o abstraktnih sposobnostih vplivajo predvsem starši in nato šola. A proti pričakovanjem izobrazba staršev ne vpliva na mnenje učencev o njihovih karakteristikah za abstraktne sposobnosti. Vpliv šole je večji, ker preko učnega uspeha pri posameznih predmetih omogoča učencem vrednotenje abstraktnih sposobnosti, spodbujene so tudi pri interesnih dejavnostih - matematika, šahovski krožek, astronomija…

Hipoteza, da mnenje mladostnika o razvitosti psihomotoričnih sposobnosti vpliva na izobrazbeno željo, je potrjena (Ccr=0,25), a je vpliv manjši kot pri abstraktnih sposobnostih. Na vasi in v manjšem industrijskem kraju je izobrazbena želja učencev neodvisna od mnenja o razvitosti psihomotoričnih karakteristik, v mestu pa je zgolj manjši vpliv psihomotoričnih sposobnosti na izobrazbeno željo. Izsledke lahko razložimo s tem, da so psihomotorične sposobnosti bolj "splošne", kar pomeni, da so razvite tako pri učencih iz nižjega socialno-ekonomskega statusa kot pri tistih iz višjega statusa.

Podatke o mnenju mladostnikov o razvitosti psihomotoričnih in abstraktnih sposobnosti sem križala še z izobrazbo staršev. Podatki so "obrnjeni" glede na abstraktne sposobnosti. Čim niže na izobrazbeni lestvici se nahajajo starši, boljše je mnenje mladostnikov o njihovih psihomotoričnih sposobnostih, in obratno: učenci imajo boljše mnenje o svojih abstraktnih sposobnostih, čim više na izobrazbeni lestvici se nahajajo starši.

Učni uspeh mladostnikov, ki so vključeni v raziskavo, se razporeja po Gaussovi krivulji in se po okoljih bistveno ne razlikuje. Razlikujejo pa se kriteriji ocenjevanja pri različnih predmetih. Posebej zanimivo je dejstvo, da so učitelji isto esejsko nalogo iz slovenskega jezika ovrednotili z ocenami od 1 do 5, medtem ko pri ocenjevanju matematičnih testov, ki so bolj enoznačni, tovrstna odstopanja niso zabeležena. Prav tako naj bi "elitne" šole v mestih imele strožje kriterije ocenjevanja in s tem "blažji" prehod na srednje šole.

Učni uspeh pa je kljub tem ugotovitvam ključni faktor, ki vpliva na izobrazbeno željo mladostnika (Ccr=0,60). Prav tako ni bistvenih razlik med okolji. Zanimiv je podatek, da imajo učenci v industrijskem kraju in na vasi, ki so se odločili za visoko izobrazbo, pretežno odličen in prav dober uspeh, medtem ko ima v mestu kar 35 odstotkov tistih, ki so se odločili za visoko izobrazbo, dober uspeh. Odstopanja interpretiram s tem, da so v mestu ambicije višje, saj imajo mladostniki boljše pogoje za nadaljevanje šolanja.

Učni uspeh prav tako ne deluje izolirano in ga moramo pogledati v dinamičnem prepletanju. Značilno je, da dosegajo učenci staršev z višjo izobrazbo v povprečju boljši učni uspeh, kar vpliva tudi na njihovo nadaljnje šolanje.

Navajam še simptomatičen podatek. Različne izobrazbene želje izhajajo iz učnega uspeha ne glede na mladostnikov dejanski interes. Ko sem raziskovala še kanale napredovanja (sposobnosti, učni uspeh, interes, denar), sem ugotovila, da je za učence z nižjo izobrazbeno željo učni uspeh osnovni pogoj za napredovanje, za tiste z višjo izobrazbeno željo pa interes in sposobnosti.

Poklic, ki ga navajajo mladostniki, sem razvrstila v štiri kategorije: kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribolov (2 odstotka), industrija, obrt, rudarstvo (48 odstotkov), promet in zveze (4 odstotki), trgovina, gostinstvo, turizem (7,5 odstotka), ekonomija in administracija (12 odstotkov), znanost, šolstvo, kultura (17 odstotkov) in zdravstvo, sociala (8 odstotkov). Po okoljih so opazne razlike. V mestu prednjači panoga znanost, prosveta, kultura, v industrijskem kraju je v prvi vrsti panoga industrija, obrt, sledi trgovina, gostinstvo, turizem. Za vas sta značilna zdravstvo in socialna dejavnost, za kar se je odločilo dvakrat več mladostnikov kot v industrijskem kraju. Za isto panogo dejavnosti, v kateri so zaposleni starši, se je odločilo 28 odstotkov mladostnikov v mestu, 27 odstotkov v industrijskem kraju in 23 odstotkov na vasi.

Hipotezo, da je poklicna izbira mladostnika odvisna od poklicne izbire staršev, potrdimo s Ccr=0,32. Po geografskih okoljih je hipoteza, da poklicna struktura staršev vpliva na poklicno strukturo učenca, potrjena, razen v manjšem industrijskem kraju, kjer je poklicna struktura najslabša (izobrazba, ugled poklica), ambicije mladostnikov pa mnogo višje.

Zaključek

Posameznik je uresničen, če ima pogoje za svobodno realizacijo: dobro materialno stanje, ugodno družinsko okolje, kvalitetno šolo in spodbudno širše okolje. Socialni izvor in kvaliteta neposrednega okolja še vedno odločilno pogojujeta možnost za družbeno napredovanje po naravi sposobnega mladostnika. Malo verjetno je, da se bo osebek iz delavske in kmečke družine, ki živi v slabo razvitem kraju, prebil do poklica, za katerega ima interes in ga visoko ceni. Dosedanje usmeritve naše družbe imajo izbrisane poti, ki bi lahko takšnemu mladostniku omogočile realizirati študij in ustvarjalne potenciale.

Darja R. Gorup, pedagoginja, psihologinja, edukantka doktorskega študija

Opomba: raziskava je financirana iz lastnih sredstev, avtorsko zaščitena in ni dobila prostora v doktorskem študiju na Filozofski fakulteti.