Kesz Valdez pri trinajstih letih vodi dobrodelno organizacijo, ki v filipinskem Caviteju skrbi za brezdomne vrstnike
Trinajstletni filipinski deček z ulice je prejemnik letošnje 100.000 evrov vredne mednarodne otroške nagrade za mir. Kesz Valdez je pri štirih letih pobegnil od doma, kjer ga je oče silil k beračenju, da je imel denar za alkohol in mamila, nato pa se sam prebijal skozi življenje. Ko se je močno poškodoval ob padcu med goreče gume na nekem smetišču, je zanj poskrbel Harnin Manalaysay. Po njegovih besedah je malček Kesz pri sedmih letih zavrnil rojstnodnevna darila ter želel, da se razdelijo otrokom ulice. Pri rosnih trinajstih je prek dobrodelne organizacije Championing Community Children v mestu Cavite okoli 35 kilometrov od Manile poskrbel za obdarovanje že kakšnih 10.000 tamkajšnjih brezdomnih otrok; hkrati jih uči osnovne higiene in upa, da bodo sčasoma zmogli zapustiti ulico in sami opravljali podobno poslanstvo med nesrečnimi vrstniki kot on. Kesz je nagrado posvetil svojemu skrbniku Manalaysayu, na vrstnike po vsem svetu pa naslovil sporočilo: "Naše zdravje je naše bogastvo. Biti zdrav pomeni, da se lahko igraš, jasno razmišljaš, greš v šolo in imaš rad ljudi okoli sebe." Hkrati je spomnil, da dnevno zaradi bolezni, povezanih z revščino in slabimi higienskimi razmerami, umre 6000 otrok, ter prosil vse, da se mu pridružijo v pomoči otrokom ulice.
Mednarodno otroško mirovno nagrado so si zamislili Nobelovi nagrajenci na srečanju v Rimu leta 2005, letošnjega nominiranca pa je v viteški dvorani nizozemskega parlamenta predstavil južnoafriški škof Desmond Tutu in zanj dejal, da je nov glas tistih, ki se nimajo možnosti oglasiti. Prva tovrstna nagrada je bila posthumno dodeljena Nkosiju Johnsonu, ki se je od rojstva okužen z aidsom pogumno upiral bolezni in enajstleten odmevno nastopil nekaj mesecev pred smrtjo na mednarodni konferenci o aidsu v Durbanu.
