Z agrarno reformo naj bi kmetje prišli do prvih tržnih presežkov v Severni Koreji

Odkar je v začetku letošnjega leta ameriška tiskovna agencija AP odprla prvo stalno zahodno dopisništvo v Pjongjangu, je mogoče zaslediti tudi kakšen glas tamkajšnjega navadnega državljana. Tako je mimo običajnega obvestila severnokorejske državne agencije KCNA svet obšla novica, da mladi Kim po lanski očetovi smrti pripravlja prvo tržno naravnano reformo. O Yong Ae, ki dela na eni največjih zadružnih farm Migok pri Sariwonu, je AP zaupala, da bodo lahko kmetje začeli služiti s presežki pridelka. Po agrarni reformi, ko je leta 1948 Kim Il Sung pregnal kmete v zadružništvo, je lahko vsak med njimi na leto obdržal 360 kilogramov riža ali koruze, ves preostali pridelek pa je moral predati državnemu distribucijskemu centru, ki je teoretično zagotavljal vsakemu državljanu 700 gramov žita na dan, praktično pa ga je na leto za to zmanjkalo okoli 400.000 ton.

Zaradi predpisanega dela, ki ga lahko kmet obdrži zase, je bil seveda večji pridelek zanj deveta briga, zdaj pa naj bi pridelavo spodbudili po obratni poti. Če bo kmet pridelal več, kot mu bodo določili za obvezno oddajo, bo lahko presežek pridelka zadržal in z njim prosto trgoval. O Yong Ae, ki z možem in dvema sinovoma na farmi Migok goji riž, vzradoščeno razlaga, da je letošnji pridelek izjemno dober, saj ga ni prizadelo obilno poletno deževje, ki je uničevalo polja drugod po državi. Očitno pa ostaja prežeta z desetletji severnokorejskega "patriotizma", saj hkrati zatrjuje, da bosta z možem verjetne presežke vseeno poklonila državi v okviru kampanje, ki jo ta država pozna pod nazivom "patriotski riž".

Oblasti v Pjongjangu očitno poskušajo posnemati kitajsko agrarno reformo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je oživila tamkajšnjo ekonomijo in krepila popularnost Deng Xiaopinga. A tedaj je bila nasprotno od Severne Koreje, kjer je petina najaktivnejšega prebivalstva od 17. do 54. leta v vojaški službi, večina Kitajcev kmetovalcev. Po mnenju poznavalcev poskuša mladi vodja Kim Jong Un s tovrstnimi reformami zgolj podaljšati neizbežen konec režima, hkrati pa tovrstne razpoke v njem napovedujejo, da bo ta prišel prej, kot so pričakovali.