S štirimi predstavniki v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju se lahko pohvali Nemčija (Kiel, Flensburg, Hamburg, Füchse Berlin), s tremi ji sledi Španija (Barcelona, Atletico Madrid, Ademar Leon), po dva imajo Slovenija (Gorenje, Celje Pivovarna Laško), Francija (Montpellier, Chambery), Madžarska (Veszprem, Pick Szeged) in Rusija (Čehovski medvedi, St. Peterburg), po enega pa Srbija (Partizan), Švedska (Sävehof), Romunija (Constanta), Danska (Silkeborg), Poljska (Kielce), Makedonija (Metalurg), Hrvaška (Zagreb), Švica (Kadetten) in Belorusija (Dinamo Minsk).

Naslov prvaka v jubilejni, dvajseti sezoni (odigranih bo 152 tekem) brani Kiel, ki je v lanskem finalu v Kölnu premagal Atletico Madrid s 26:21. Alfred Gislason, islandski trener na Kielovi klopi, je med pomembnejšimi igralci izgubil le Šveda Kima Anderssona (Kolding), vrste trikratnih evropskih (2007, 2010 in 2012) in 17-kratnih nemških prvakov pa so okrepili Islandec Gudjon Valur Sigurdsson, Danca Rene Toft Hansen in Niclas Ekberg (vsi iz bankrotiranega Koebenhavna), Srb Marko Vujin...

Kiel naj bi imel največjega tekmeca v Barceloni (oba že šestnajstič nastopata med evropsko elito), ki je rekorder s sedmimi naslovi prvaka. Španci, ki so v dosedanjih 19 izvedbah lige prvakov osvojili 13 lovorik (Nemčija štiri, po eno še Slovenija in Francija), so ujeli veliko vratarsko ribo (iz Atletica je prišel Arpad Šterbik za odškodnino 400.000 evrov in s pogodbo do 2017), ušla pa jim je prav tako velika, Madžar Lazslo Nagy, za katerega je Veszprem plačal 500.000 evrov odškodnine.. Sistem tekmovanja ostaja nespremenjen: po skupinskem delu (vsak klub odigra po deset tekem) sledita osmina finala in četrtfinale na izpadanje (po ena tekma doma in v gosteh), junija pa boj za evropsko krono v Kölnu, ki jo je od sezone 2003/04, ko so bili na vrhu Celjani, vedno - osemkrat zapored - osvojil španski ali nemški klub.