Z vstopom Slovenije v schengenski prostor je bil ukinjen nadzor na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, a je vlada pred dobrima dvema letoma odločila, da te mejne prehode uvrsti med strateško pomembne. Direktorat za investicije in nepremičnine ministrstva za pravosodje in javno upravo sicer vodi projekt ureditve mejnih prehodov na notranji meji EU, kot so poudarili na omenjenem ministrstvu, pa se je izkazalo, da prostorov na mejnih prehodih Učja, Rateče in Korensko sedlo državni organi ne potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti, niti ni potrebnih posebnih prometnih ureditev razen obstoječih cest, ki vodijo čez te mejne prehode. Upravljalci teh mejnih prehodov še naprej ostajajo ministrstvo za pravosodje na prehodu Rateče in ministrstvo za infrastrukturo in prostor na prehodih Korensko sedlo in Učja. "Med strateškimi mejnimi prehodi ostajajo vsi preostali mejni prehodi iz sklepa vlade iz leta 2010, ki imajo glede na svojo lego in gospodarski pomen strateški pomen za Slovenijo. Če se bo ugotovilo, da za kakšnega izmed njih ne bo več potreb, da ostaja strateški mejni prehod, ga bomo predlagali kot prej omenjene za izločitev," so še pojasnili na ministrstvu.
Že ob vstopu Slovenije v schengenski prostor so lokalne skupnosti, v katerih ležijo mejni prehodi, izražale različne ideje in potrebe, kaj bi lahko počeli s po novem opuščenimi objekti na mejnih prehodih. Na Ljubelju so, recimo, vse objekte podrli in uredili parkirišča, ki so bila prek poletja skoraj ves čas polno zasedena z avtomobili planincev. "Tudi pri nas se parkirišč ne bi branili," je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Kranjskogorčani so imeli pred leti sicer še nekaj idej in predlogov, kaj bi bilo pametno urediti na mejnih prehodih Rateče in Korensko sedlo, dejstvo pa je, da občine zdaj denarja za uresničitev idej nimajo. "Objekti na obeh prehodih so v slabem stanju, zapuščeni in propadajoči. Iz leta v leto so večja sramota ob vhodu v našo državo in nekaj je treba narediti. Že podrtje in ureditev parkirišč bi bila korak na bolje. Oba prehoda pa bi lahko izkoristili tudi za turistično promocijo ali drugo dejavnost, ki bi prinašala nova delovna mesta. Občina finančno sicer ni sposobna sama prevzeti objektov in vanje investirati, veseli pa bi bili, če bi skupaj z državo lahko poiskali kakšnega zasebnega investitorja," je ocenil Žerjav.
Podobno razmišlja tudi župan Bovca Siniša Germovšek: "Mejni prehod Učja je na zelo odmaknjenem področju in tako za turizem manj zanimiv. So pa objekti na Predelu in na Učji v dobrem stanju, res pa je, da so že dolgo prazni. Konkretnih načrtov za prehod Učja na občini sicer nimamo, vsaka odprava administrativnih ovir, kakršna vpis med strateške mejne prehode zagotovo je, pa je zelo dobrodošla."
