"Prisilne" upokojitve so v preteklosti mnoge spravljale v obup in hude psihične pa tudi finančne in socialne stiske. Če hočemo veljati za sodobno, delu, ustvarjalnosti, predvsem pa delovnim ljudem prijazno družbo, pa moramo spremeniti še marsikaj. Ne le v zakonodaji, marveč tudi v glavah: sprejeti moramo dejstvo, da se je povprečna življenjska doba pomaknila navzgor in da stara merila zaradi dolgovečnosti danes niso več relevantna, premagati moramo predsodke v zvezi z delom starejših in priznati, da je na določenih področjih njihovo delo nepogrešljivo, preseči moramo stereotip, da je upokojitev "dokončni konec kariere" in da zaposlovanje starejših "krade" delovna mesta mladim. Dokler bo v družbi zakoreninjeno prepričanje, da so ljudje po 40. letu težje zaposljivi, tisti po 50. pa praktično "nezaposljivi" - torej jih na trgu delovna sile sploh ne bi smelo biti, pa o demokratičnosti pri upravljanju s človeškimi viri in ustvarjalnimi potenciali ne bo ne duha ne sluha.

Ameriški in britanski strokovnjaki ugotavljajo, da se v kasnejši odrasli dobi najlažje vključijo v aktivni delovni proces ljudje, ki so se sposobni prekvalificirati, še naprej učiti, ki imajo uporabne in praktične prostočasne dejavnosti, ki jih lahko razvijejo v posel, pa posamezniki z ustvarjalno žilico (umetniki, obrtniki...), strokovnjaki (svetovalci, mentorji, raziskovalci), podjetni ljudje, ki imajo smisel za posel, posamezniki, ki znajo in zmorejo svoje pretekle izkušnje prilagoditi sodobnim trendom, tisti, ki se radi ukvarjajo z otroki in mladino, posamezniki s pedagoško žilico in starejši, ki imajo veselje do prostovoljnega dela.

Najbolj uspešni pa so pri uresničevanju svojih poklicnih načrtov ljudje s primernimi vedenjskimi značilnostmi in značajskimi potezami. Tudi za seniorje velja, da je značaj pomembnejši od starosti. Skupina ameriških psihiatrov in psihologov, ki je raziskovala psihologijo uspeha, je ugotovila, da se številni uspešneži ponašajo z značajskimi lastnostmi, ki so naravnane na uspeh. Ta je tesno povezan s pravo mero samospoštovanja, samozaupanja in samozavesti: resnično uspejo le posameznik, ki se zavedajo, da so za uspeh, ki si ga želijo oziroma si zanj prizadevajo, ravno oni v določenem trenutku pravi in najpomembnejši človek oziroma osebnost.

Če vas ne glede na letnico rojstva še vedno oziroma spet mika, da bi začeli delati in ustvarjati, zavihajte rokave in storite vse, da boste to svojo željo lahko tudi uresničili. In nikar se po nepotrebnem ne obremenjujte s svojo starostjo - ta je velik del svoje pomembnosti izgubila z dnem, ko smo namesto EMŠO na prestol postavili davčno številko. Kdor je pri svojem delu nekoč užival, lahko nadaljuje svojo "staro" kariero; tisti, ki v svojem poklicu niso kdo ve kako uživali, pa lahko začnejo na novo, se odločijo za tretjo kariero. Tovrstni primeri so na zahodni polobli sveta danes vse bolj številni.

In če še vedno oklevate z odločitvijo za delo v tretji življenjski dobi, upoštevajte, da znanstveniki ugotavljajo, da so seniorji, ki ostajajo poklicno dejavni, bolj zdravi, mladostni in vitalni od svojih vrstnikov, ki svoje dneve preživljajo daleč od poklicnega sveta (strokovnih in poslovnih krogov).