Do zahteve Šušteršiča oziroma državnega sekretarja Dejana Krušca je bil kritičen tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti, dr. Miha Juhart, ki opozarja, da ministrstvo za finance sploh nima nobene pravne podlage za takšne zahteve. "Neposredno ministrstvo za finance od nobene banke ne sme zahtevati takšnih podatkov, tudi sicer pa mora biti dostop do teh podatkov zelo omejen na pristojne organe, se pravi Banko Slovenije, davčni urad in organe pregona," še pojasnjuje Juhart. "Gre za nezaslišano dejanje ter za odvod od vseh običajnih zakonskih praks. Bistvo bančništva je zaupanje, in če bomo porušili zaupanje, bodo posledice katastrofalne," opozarja tudi nekdanji član Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Marko Golob.
Kot pojasnjujejo na Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca, lahko banka zaupne podatke o posameznih komitentih posreduje le ob pogojih, ki jih določa 215. člen zakona o bančništvu, se pravi, če komitent banke na to izrecno pisno pristane. Ob tem še dodajajo, da lahko ministrstvo za finance zaupne podatke pridobi od Banke Slovenije, "če te informacije potrebuje za izvajanje zakonov in v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti". "O tem stališču smo seznanili tudi ministra za finance," so nam še povedali na Banki Slovenije, kjer pa na vprašanje, kako bodo zaradi kršitve zakona o bančništvu ukrepali, niso odgovorili. Da je ministrstvo prekoračilo svoja pooblastila, se očitno zavedajo tudi v Abanki, kjer ministru zahtevanih podatkov niso želeli razkriti. "Abanka pri posredovanju podatkov upošteva določila zakona o bančništvu in pravila dobre bančne prakse, ki podatke o komitentih in njihovem poslovanju varuje kot poslovno skrivnost," so nam povedali v banki, ki jo vodi Jože Lenič. Ali so o zahtevi ministrstva že obvestili nadzorni svet in Banko Slovenije, na Abanki niso pojasnili.
"Z vidika varstva osebnih podatkov poudarjam, da mora imeti Abanka Vipa za vsako posredovanje osebnih podatkov zakonski temelj. Prav tako mora zakonski temelj za pridobitev izkazati ministrstvo, ki za osebne podatke prosi. V konkretnem primeru takšnega temelja nismo našli," pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle in opozarja, da Abanka Vipa sploh ni zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Na ministrstvu za finance zahtevo za pridobitev podatkov o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih upravičujejo s tem, da želijo preprečili odliv proračunskega denarja in potencialne negativne posledice za proračun. Če namreč lastniki Abanke ne bi dokapitalizirali, bi morala v banko vstopiti neposredno Republika Slovenija, še pojasnjujejo na ministrstvu. V tem primeru bi lastniki državi po mnenju Lemut-Strletove sicer morali dati finančne podatke o izpostavljenosti banke, "nikakor pa ne osebnih podatkov o komitentih posameznikih, njihovih varčevalnih vlogah in obveznostih".
