Po obstoječi zakonodaji lahko 14 gozdnogospodarskih podjetij na podlagi podeljenih koncesij izkorišča naravno bogastvo v državnih gozdovih, ki predstavljajo približno petino vseh slovenskih gozdov. Čeprav se koncesije iztečejo šele v letu 2016, bi po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo in okolje do sprememb lahko prišlo že prej. Zakonska podlaga, s katero želi kmetijsko ministrstvo zagotoviti učinkovit sistem organiziranosti gozdarstva in gospodarjenja z državnimi gozdovi, bo namreč pripravljena prihodnje leto.

Koncesije za predelovalce lesa

Delovna skupina za pripravo sprememb zakona o gozdovih, ki jo med drugim sestavljajo predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje, oddelka za gozdarstvo biotehniške fakultete in več lesnih ter gozdarskih združenj, je za ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča včeraj oblikovala tri predloge za sečnjo v državnih gozdovih. Po prvem bi državne gozdove upravljalo državno podjetje, po drugem javno podjetje, tretji predlog pa predvideva, da bi se oblikovali konzorciji iz gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij, ki bi zagotavljali ustrezno predelavo lesa. V tem primeru bi moral imeti nosilec konzorcija sedež v Sloveniji. Takšna varovalka zagotavlja, da bi se les predeloval v Sloveniji, še vedno pa bi bila lahko v konzorcije vključena tudi tuja podjetja. Na takšen način bi se lahko izognili (pre)velikim apetitom avstrijskih lesnopredelovalnih podjetij. Predsednik uprave Jelovice Gregor Benčina je v nedavnem pogovoru za Dnevnik poudaril, da če se bodo nove koncesije podeljevale na podlagi koncesijskih dajatev, bi jih verjetno zaradi višjih ponujenih koncesnin pridobili tujci, ki si trenutno lahko privoščijo višje ponudbe. Na tak način bi lahko tujci prevzeli upravljanje v slovenskih gozdovih.

Večina strokovnjakov z gozdno-lesnega področja se strinja, da bi bilo zaradi čim boljšega izkoriščanja slovenskega naravnega bogastva smiselno, da bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje podprlo predlog za sečnjo v državnih gozdovih na podlagi podeljevanja koncesij konzorcijem. Mitja Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je pojasnil, da bi morebitna ustanovitev državnega podjetja, ki bi prevzelo upravljanje v državnih gozdovih, močno prizadelo številna gozdnogospodarska podjetja. "Tudi glede na nedavno sprejet državni akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti vse gozdno-lesne verige bi bilo podeljevanje koncesij konzorcijem najbolj smiselno," dodaja Sterle. Podobno meni tudi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Jošt Jakša. Predsednik uprave Gozdnega gospodarstva Postojna Frenk Kovač je prepričan, da bi podeljevanje koncesij konzorcijem omogočalo največjo konkurenčnost, hkrati pa bi ustvarilo največ delovnih mest. Z njim se strinjata prvi mož Gozdnega gospodarstva Grča Branko Južnič in predsednik uprave Gozdnega gospodarstva Novo mesto Andrej Kastelic. Slednji je poudaril, da edino predlog novega koncesijskega modela poleg zagotavljanja delovnih mest omogoča povrnitev investicij v najnovejšo tehnologijo.

Izvoz nepredelanega lesa se je lani zvišal za tretjino

Delež nepredelanega lesa, ki se izvozi predvsem v sosednjo Avstrijo in Italijo, iz leta v leto narašča. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije se je izvoz okroglega lesa (ves nepredelan les, vključno s hlodovino) lani zvišal za 34 odstotkov, na 1,135 milijona kubičnih metrov, kar predstavlja skoraj tretjino vsega lesa, ki smo ga lani v Sloveniji posekali (ves posek je znašal 3,4 milijona kubičnih metrov). Po septembrskih ocenah gozdarskega inštituta se bo količina izvoženega okroglega lesa letos zvišala za nadaljnjih 15 odstotkov, na 1,3 milijona evrov kubičnih metrov. Po pojasnilih Sterleta je tolikšen izvoz nepredelanega lesa predvsem posledica propada številnih lesnopredelovalnih podjetij in višjih cen hlodovine, ki jih izvozniki dosegajo na avstrijskem in italijanskem trgu. Ob tem je Sterle zagotovil, da hlodovina, ki se prodaja v tujini, izvira iz zasebnih gozdov. Sogovornik, ki je želel ostati neimenovan, pa opozarja, da se avstrijska lesnopredelovalna podjetja zavedajo prihajajočih sprememb na slovenskem gozdarsko-lesnem področju, zato z zasebniki že danes sklepajo dolgoročne pogodbe o nakupu hlodovine.

Da se velika večina nepredelanega lesa izvozi, ni presenečenje. Po pojasnilih Mitje Piškurja z Gozdarskega inštituta Slovenije je lani povprečna izvozna cena za hlodovino iglavcev znašala 91 evrov za kubični meter. Po drugi strani je povprečna cena za hlodovino iglavcev na domačem trgu znašala 66 evrov za kubični meter lesa. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se v prvem polletju letošnjega leta cene hlodovine iglavcev dvignile za šest odstotkov, medtem ko se cene listavcev niso spremenile.