»Morda je bila moja prednost, da sem bil športnik in sem že imel izkušnje z delovanjem na SZS. Moj način dela bo takšen, da bodo vrata odprta vsem, ker bodo tako imeli možnost, da uresničijo svoje želje in ideje. Najprej me čaka pregled stanja. Najbolj me zanima, kakšne so pogodbe, kakšni so mesečni stroški, če bomo sploh imeli dovolj sredstev za preživetje sezone, če je tudi kaj nepotrebne porabe. Želim dobiti vpogled v mesečne stroške in komunicirati s sponzorji, reprezentance so namreč postavljene in stvar deluje, kakor pač deluje, seveda so pripombe. Čudežne formule nimam, najpomembneje je, da se začne dogajati, da bo zavel svež veter, da bomo imeli notranji mir.

Nedvomno moramo z manj denarja narediti več. Če želim postaviti direktorje posameznih disciplin, bo treba izpeljati nekatere spremembe na področju denarja v skupnih službah, saj ne morem kar zaposlovati novih ljudi,« je kratkoročni načrt dela predstavil Ulaga, ki zase pravi, da je vse življenje športnik. Tisti, ki smo ga spremljali od začetka kariere, dobro vemo, da je po duši rojeni zmagovalec, ki je lačen zmag.

Leta 1980 je v Thunder Bayu v Kanadi dosegel sploh prvo zmago slovenskega (jugoslovanskega) smučarja skakalca na tekmah za svetovni pokal ter tako mnogim pokazal pot, kako je mogoče uspeti v mednarodni konkurenci. Že v času izjemno uspešne kariere je razkril nadarjenost za posle in upravljanje z denarjem. Ko na tekmah še ni bilo denarnih nagrad, ampak le praktične, v Jugoslavijo pa jih je bilo težko uvoziti zaradi zahtevnih predpisov glede carin, se je znašel tako, da jih je s pomočjo skakalcev tekmecev prodal kar v državah, kjer jih je osvojil. Zase ali za prijatelje je čez mejna prehoda Ljubelj ali Podkoren ob vračanju s tekem v tujini spretno pretihotapil televizijski sprejemnik ali glasbeni stolp, ki jih v domovini ni bilo mogoče kupiti.

Bil je borec za boljše materialno blagostanje smučarjev skakalcev in trd pogajalec v pogovorih s tedanjim direktorjem nordijcev Lojzetom Gorjancem. Z rastjo uspehov je vedno znova zahteval boljše pogoje glede treninga, opreme, prevozov, avtomobilov, avtodomov, da se niso več preoblačili pod milim nebom. Prav zaradi izjemne konkurence znotraj reprezentance sta z Miranom Tepešem dnevno tekmovala, kdo bo boljši, ker je beseda tistega, ki je bil boljši, imela večjo težo in včasih se celo nista vozila v istem avtomobilu, kombiju... Ko so praktične nagrade zamenjale denarne, je znal zaslužek vložiti tako, da ga je oplemenitil in s tem dvigoval blagostanje svoje družine.

Po športni upokojitvi ga je kariera uspešnega poslovneža leta 2002 pripeljala na položaj direktorja nordijskih disciplin na SZS. Bronasto olimpijsko kolajno Kranjca, Žonte, Frasa in Peterke na ekipni tekmi v Salt Lake Cityju v ZDA je spretno izkoristil, da so nordijci celo hitreje, kot so jim ukazali šefi na SZS, poplačali dolgove, proračun pa je s 750.000 evrov v osmih letih dvignil na 2,8 milijona evrov. Proračun je s podpisovanjih še boljših pogodb dvigoval celo po rezultatskem polomu smučarjev skakalcev na olimpijskih igrah 2006 v Torinu.

Če je za poslovne rezultate prejemal čestitke in dvigoval priljubljenost pri skakalnih in tekaških klubih, ker je del denarja namenjal tudi za njihovo pomoč, je bil manj spreten in diplomatski v vlogi športnega direktorja nordijcev. Ker v smučarski tek ni posegal, ampak je kot vrhunski športnik v Petri Majdič prepoznal novo šampionko, ki si zasluži vso materialno podporo, je imel v smučarskih skokih nekaj ponesrečenih potez. Najbolj je zaslovel na prelomu leta 2004/2005, ko je zaradi slabih rezultatov kar sredi novoletne turneje po tekmi v Innsbrucku odstavil tedanjega glavnega trenerja Matjaža Zupana in njegovega pomočnika Gorana Janusa ter nastavil Petra Jošta in Luka Koprivška.

Solistično akcijo so športni funkcionarji stornirali v nekaj urah tako, da so brneli telefoni tako pogosto, pogovori pa so bili tako dolgi, da so se nekaterim ohladile jedi na krožnikih, ki so jih naročili v gostilnah. Zupan in Janus sta se vrnila in še v isti zimi je na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu Rok Benkovič postal svetovni prvak na srednji skakalnici, na ekipni tekmi pa so Slovenci osvojili bron, potem ko so z nekaj desetinkami točke porazili Fince z Jannejem Ahonenom na čelu. Tudi izbira Vasje Bajca za selektorja se ni iztekla po pričakovanjih in se je končala s predčasno prekinitvijo pogodbe. Ko je Tomaž Lovše postal predsednik SZS, je bil Ulaga eno leto direktor trženja, ki je bilo centralizirano, nato pa le še zunanji sodelavec.

»Za uspeh ni najpomembnejša količina denarja, ampak ljudje, ki pa ne bodo sedeli po pisarnah. Najpomembnejši so dobri direktorji in trenerji, predvsem pa morajo imeti znanje. Želim, da bi vse discipline delovale po enakem modelu, kot so nordijci takrat, ko sem bil njihov direktor. Glede komunikacije z ekipo Tine Maze ne vidim težav. Obdal se bom z ljudmi, ki jih ima ona rada, in naj se oni dogovorijo z njo,« je nekatere načrte razkril Ulaga, ki bo zdaj gotovo imel manj časa za svoj velik hobi – golf. A bodo vsaj tekmeci veseli, saj jih je na turnirjih premagoval v serijah.