Po njegovem so težave ljubljanskega UKC s pomanjkanjem denarja približno takšne kot v drugih bolnišnicah. Trditve o siromašenju bolnišnice vidi kot izsiljevanje za poseben položaj. "Izjava direktorja UKC o 15 milijonih evrov izgube se mi zdi neresna in neodgovorna. Da si dovoli predlagati dvig prispevne stopnje, je še bolj neodgovorno in tudi ni v njegovi pristojnosti. Strinjam se, da bo na daljši rok verjetno potrebnega več denarja, a ta predlog ne bo uspešen, dokler na vsakem koraku vidimo, da se da kaj narediti bolje in bolj racionalno. In to ne na škodo bolnikov" je poudaril. Vrhunca za zdaj ne namerava zamenjati, je povedal, a te možnosti v prihodnje ne izključuje.

Pri žolčnih kamnih v Ljubljani za četrtino dražji od drugih

Ob enakem obsegu dela je bilo v največji bolnišnici sredi leta 200 zaposlenih več kot v enakem obdobju lani, je opozoril Gantar, zato bodo morali bolje nadzorovati zaposlovanje. Prav tako bi morali prenehati nabavljanje brez javnih razpisov in postaviti standarde za medicinske materiale, ki jih kupujejo. "Ni vedno upravičeno, da se v vsakem primeru vgrajuje najdražja kolčna proteza." Ali so v UKC v tem času bolnišnično zdravili bistveno več (tako trdijo sami) ali manj (tako trdi zdravstvena blagajna) bolnikov kot lani, medtem še ni razjasnjeno.

Gantarja sicer moti tudi dokazovanje preslabega financiranja na posameznih primerih, kot je zdravljenje opeklin ob balonarski nesreči. Kot pravi, v ljubljanskem UKC dobijo toliko denarja za terciarno dejavnost, da bi zadostoval za dve regijski bolnišnici, za enake posege pa lahko tako dobijo precej več denarja od drugih bolnišnic. "Operacija žolčnih kamnov v periferni bolnišnici stane 1423 evrov, klinični center pa zanjo dobi 2069 evrov," je ponazoril. Kot pravi, bodo sicer predlagali spremembe sedanjega pavšalnega financiranja terciarne dejavnosti v zdravstvu, a to najverjetneje ljubljanskemu UKC ne bo prineslo bistveno več denarja.

"Ali v vladi živijo v drugem svetu?"

Ocene, da še ni čas za iskanje dodatnega denarja za zdravstvo, se predsednici Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenki Lekše ne zdijo utemeljene. Po njenem je srž sedanjih težav zdravstva prav v pomanjkanju denarja. Predlogi UKC Ljubljana za zvišanje prispevne stopnje, ki motijo ministra, so po njeni oceni povsem upravičeni, prav tako pa bi bilo po njenem smiselno plačevanje prispevkov razširiti na vse prihodke, tudi na primer na sejnine. Ob balonarski nesreči bi bilo po njenem prav tudi, da bolnišnice za izjemno drago zdravljenje dobijo dodaten denar, kot ga na primer ob epidemiji gripe.

Vlada si je nasprotno zastavila, da bo z zmanjševanjem sredstev ohranila isti nivo zdravstva in ob tem odpravila čakalne dobe, ugotavlja Lekšetova: "Menim, da je to utopija. Vse se draži, tudi za bolnišnice. Ali v vladi živijo v drugem svetu?" Strinja se, da so v zdravstvu še posamične rezerve, a jih je po letih varčevanja vse manj. Oprema je medtem vse bolj iztrošena, slovenska medicina pa gre vse težje v korak s svetovno, opaža Lekšetova. Ob takšni situaciji se ji zdi verjetnejše, da bodo slovenski pacienti ob prostem pretoku z letom 2014 odhajali v tujino, kot pa da bi tuji prihajali v Slovenijo in zdravstvu prinašali dodaten denar.