V njej običajno potekajo burleskne, komične in zabavne predstave pod okriljem Siti teatra, skupščina SZS pa je bila dostojanstvena in vredna slovesa panožne športne zveze, ki obrne 10 milijonov evrov na leto. Že udeležba kar 254 navzočih delegatov od 310 z glasovalno pravico je pokazala, da se vsi zavedajo resnosti nastalih razmer, v katerih so se znašli po odstopu Tomaža Lovšeta.

Kandidata za predsednika Ulaga in Kunstelj sta bila prijateljsko razpoložena, saj sta sedela v prvi vrsti drug ob drugem. Novinarji smo imeli dober pregled z balkona, zato nam ni ušlo, da so v zadnji vrsti sedeli opazovalci z različnih vetrov in da je bila direktorica SZS Barbara Kürner Čad v četrti vrsti tesno ob predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije Janezu Kocijančiču, ki na koncu ni bil med tistimi, ki so dolgo ploskali, ko so tako pozdravili preprečljivo zmago Ulage.

V predstavitvenih govorih je Tomaž Kunstelj kot vešč diplomat zapustil boljši umetniški vtis. V odgovor tistim, ki so ozadje njegove kandidature iskali v političnih krogih, je sam sebe označil predvsem za diplomata in v šali dodal: »Z levo in desno stranjo imam vedno težave. Nogomet igram z levico, palice za golf imam desne. Podobno velja za tenis. Ko pa padem, se znajdem v ribi.« Ulaga se je vprašal, zakaj nekdanji športniki ne bi bili dobri predsedniki, in kot primer dobre prakse izpostavil atleta Coa, nogometaša Platinija in smučarsko tekačico Neumanovo. Na veliko presenečenje po predstavitvi kandidatov ni bilo razprave, kar je že kazalo na to, da je večina odločena, komu bo dala glas. Zato je predsednik volilne komisije Janez Bukovnik že po poldrugi uri skupščine objavil izid s presenetljivo visoko zmago športnika in poslovneža Ulage proti diplomatu Kunstlju.

»Čestitke zmagovalcu in vse dobro slovenskemu smučanju. Še naprej bom ostal aktiven in v skakalnem klubu Triglav iz Kranja. Predsedniška tekma je bila poštena, bila sva rivala, nisva pa sovražnika,« je povedal Tomaž Kunstelj.