Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka je na okrogli mizi dejal, da bi bil "srečen, če bi imel na razpolago več denarja ali če bi imel kakšno rezervo, s katero bi reševal posamezne primere". A za to, kot je dejal v sklepni misli, nima niti zakonskih niti finančnih možnosti.

Glede na to, da se v zadnjih mesecih v slovenskem javnem prostoru vrstijo dogodki, ki kažejo na vse večja trenja med visokošolskim prostorom, akademiki ter politično sfero, so udeleženci okrogle mize z naslovom Ekonomska kriza in kriza univerze poskušali odgovoriti na številna vprašanja.

Minister Turk ima v zvezi z zadnjimi dogodki občutek, da se od nastopa vlade srečujejo "z razmeroma velikim nemirom in odporom ter strahom, ki ni vedno racionalen". Vsak sistem se boji sprememb, a zdi se mu, da je nervoze in nestrpnosti v naši družbi preveč, da je "še tako majhna in nepomembna zadeva napihnjena čez vsako razumno mejo". Ta nemir po njegovih besedah ne vpliva pozitivno ne na učitelje v osnovnih šolah in ne na predavatelje v predavalnicah.

Marinčič: Vprašanje akreditacij ljubljanske in mariborske univerze je politične narave

Za stanje v visokem šolstvu je po mnenju Marka Marinčiča z ljubljanske univerze največ kriva naglica, ki jo umetno ustvarja izvršna in tudi zakonodajna oblast. Marinčič se ne boji za prihodnost ljubljanske univerze oziroma vseh treh državnih univerz. Ob tem pravi, da bi se lahko strinjal z ministrstvom, da so morda naši visokošolski sistemi v marsičem rigidni. Vendar ne soglaša z naglico sprememb.

Omenil je novelo zakona o visokem šolstvu in izpostavil problem z akreditacijami mariborske in ljubljanske univerze. "Ta problem naj uredi država, ki je odgovorna za tako imenovane državne univerze in to ni naš problem," je poudaril Marinčič, ki je prepričan, da gre pri vseh teh spremembah za politično vprašanje, še zlasti pri omenjeni noveli zakona.

Vaupotičeva:

Nataša Vaupotič z mariborske univerze pa je med drugim opozorila, da sedanje spremembe v visokem šolstvu peljejo v "poglabljanje težav". Kot je povedala, so se sredstva za univerze veliko bolj znižala, kot je zmanjšanje stroškov v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Navodilo ministrstva dekanom, da ne smejo več plačevati povečanega obsega dela, tudi za že opravljeno delo, je po njenem mnenju nezakonito.

V razpravi so sicer posamezniki opozorili še na težave, s katerimi se srečujejo posamezne fakultete. Težave vseh treh umetniških akademij je izpostavil dekan Akademije za gledališče, radio, televizijo in film Miro Zupanič, ki zaznava, da družbeni dialog ni mogoč in da bodo vse tri akademije "potonile". Zdi se mu neprimerno, da politika prevali odgovornost na izvajalce oziroma univerzo. "Ali je interes te vlade, da nekateri segmenti visokega šolstva propadejo ali celo odmrejo," je vprašal Turka.

Zakon bo uredil sistem, denar pa bo še vedno odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu, je dejal Turk in dodal, da stečaj univerze ni opcija.