Kako, ni natančneje odgovoril, zatrdil pa je, da jih ne bodo zdravili nič slabše in da se čakalne dobe ne bodo podaljševale. Marsikaj bo odvisno od tega, ali so posamezne klinike (nekatere so kadrovsko bolj okrepljene od drugih) pripravljene druga drugi priskočiti na pomoč in "prerazporejati" sodelavce, meni Vrhunec.
Od skopega financiranja do pretiranega zaposlovanja
Rebalans finančnega načrta bolnišnice primanjkljaja ne predvideva. Kot ključne razloge za veliko izgubo v prvi polovici leta v ljubljanskem UKC izpostavljajo preslabo financiranje glede na dejanske stroške, vse več bolnikov in vse več "težjih", kroničnih bolnikov. Vrhunec je ob tem opozoril, da so letos v primerjavi z enakim obdobjem lani bolnišnično zdravili prek tisoč pacientov več. Zaposleni v UKC so v teh dneh sicer že opozorili, da bo siromašenje bolnišnice vodilo v znižanje standarda zdravstvene oskrbe pacientov. Politiko pozivajo, naj razmisli o prioritetah v zdravstvu, med možnimi rešitvami, ki bi zdravstvu prinesle dodaten denar, pa je po njihovem povečanje prispevne stopnje.
Predsednica sveta UKC Ljubljana Elda Gregorič Rogelj ugotavlja, da so bili varčevalni ukrepi bolnišnice pri zdravilih na primer uspešni, več pa bo treba storiti za obvladovanje stroškov dela oziroma zaposlovanja. Ciljno število zaposlenih do konca leta so že presegli za 165 ljudi, je pojasnila, kar pa še ne pomeni, da bodo morali odpuščati. V sanacijskem programu bo morala bolnišnica natančneje opredeliti tudi pomanjkljivosti pri financiranju, ki ji prinašajo izgubo.
Fakin: Nekaj je narobe z vodenjem UKC
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) očitke o nepravičnem financiranju zavračajo. Nasprotno, po oceni generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina v UKC Ljubljana ne obvladujejo stroškov dela in materialnih stroškov. V nasprotju s podatki, ki jih je predstavila bolnišnica, ugotavlja, da so "obravnavali 600 bolnikov manj v primerjavi z lanskim letom, stroške pa povečali za štiri milijone evrov". "Prvi vtis je, da je nekaj narobe z vodenjem. Vsi vemo, da je že tri leta kriza in v tem času ne gre povečevati stroškov", pravi Fakin.
Ob dodatnem zaposlovanju v letošnjem letu imajo v največji bolnišnici tudi 1990 nezdravstvenih delavcev, kar je v primerjavi z drugimi bolnišnicami za polovico preveč, ugotavlja Fakin. Prav tako niso racionalizirali dežurne službe, meni, niti izboljšali organizacije, ki je v zdravstvu nasploh takšna kot pred dvema desetletjema. Opozorila o siromašenju bolnišnice in grozeči izgubi ocenjuje kot propagando, s katero se skuša vodstvo bolnišnice izogniti nujnim spremembam in pridobiti dodaten denar. Fakin se sicer strinja, da ob zmanjšanih sredstvih za amortizacijo bolnišnice vse teže skrbijo za investicije. Po njegovem pa to le potrjuje nujnost sprememb: "Natančno vem, v kakšni poziciji so direktorji bolnišnic. Zaradi močnih notranjih uporov in lobijev znotraj hiše si ne upajo poseči v organizacijo".
