V začetku aprila 2009 smo v Dnevniku (http://www.dnevnik.si/sport/timeout/1042257546) že razkrili mrežo športnikov, trenerjev in menedžerjev, ki je imela iz Avstrije razpredene lovke tudi na sončno stran Karavank. Zadeva se je tedaj začela razpletati ob spovedi avstrijskega kolesarja Bernharda Kohla, kot osrednji akter pa je bil trener in menedžer Stefan Matschiner. V shemi delovanja avstrijske dopinške mašinerije, ki je v medije prišla z Nizozemske, je bil poleg Helene Javornik in Jolande (Čeplak) Batagelj jasno omrežen tudi Boštjan Buč s svojo vlogo in navezo z nizozemskim trenerjem Simonom Vroemnom, a hkrati je bil domala edini športnik brez pozitivnega dopinškega testa.

Čeplakova, Javornikova in Buč so sicer nekaj dni kasneje po naši objavi zanikali vpletenost v dopinško afero Matschiner, v Avstriji pod imenom SOKO, pomenljiva pa je bila izjava Helene Javornik: "To, kar piše v Dnevnikovem članku z naslovom Avstrijska veriga in vsi stiki s Heleno Javornik, drži."

Matschiner: Samo neumne ujamejo

V novembru leta 2009 (http://www.dnevnik.si/sport/atletika/1042317930) pa smo zgodbo nadaljevali tudi z izsledki avstrijskih preiskovalcev, ki so se zelo podrobno vkopali v avstrijske dopinške primere. Že avgusta 2008 je Matschiner vso opremo (centrifugo za kri) iz najetega stanovanja v Linzu z najetim avtomobilom prepeljal v drugo državo. Verjetno, zato ker so v Avstriji 2008 sprejeli zelo strog dopinški zakon. Policija, ki mu je sledila, je signal njegovega mobilnega telefona zadnjič v najetem stanovanju v Linzu zasledila novembra 2008. Signal se je potem izgubil v Slovenijo. Predvidevajo, da je potoval s centrifugo, ki jo je za 73.000 evrov kupil s pomočjo kolesarjev Rasmussena in Kohla ter smučarskega tekača Hoffmanna. Avstrijska policija sumi, da je bila krvna centrifuga prepeljana v Slovenijo. Matschiner je bil sicer pravi strokovnjak, saj naj bi športnikom pomagal ne samo z EPO (pozitivni tudi Čeplak in Javornik), ampak tudi z rastnim hormonom, insulinom, testosteronom in predvsem s krvnim dopingom.

Lani je Stefan Matschiner napisal knjigo z naslovom Doping je povsod. Kot razkriva, je pomagal športnikom iz 13 različnih držav, kolesarjem, atletom, tekačem na smučeh, biatloncem, triatloncem, voznikom boba, nogometašem... Brez imen. Osvojili naj bi tri olimpijske zlate, štiri naslove svetovnih prvakov... Zanimiv pa je njegov komentar: "Samo neumne ujamejo."

Buč: Nisem presenečen, Dvoršak se je zlagal pred komisijo

Po objavi, da ga čaka enoletna prepoved nastopanja, je Boštjan Buč podal enotno izjavo za slovenske medije. "Nisem presenečen nad odločitvijo NAK, saj je bila že na obravnavi vidna pristranskost Dvoršakove komisije, ko me je eden od članov komisije, ko je videl, da to ni to, kar želi slišati, kar prekinil in mi ni pustil govoriti. Petkrat me je prekinil in spremenil vprašanje, potem ga je po posredovanju odvetnice predsednica opozorila, naj mi vendarle pusti odgovoriti, če hoče odgovor. Poleg tega se je Dvoršak zlagal tudi pred samo komisijo, da imamo športniki možnost posredovanja podatkov po spletni aplikaciji, po elektronski pošti in telefonu, kar pa je meni v preteklosti onemogočal. Ko sem mu sporočal podatke po e-pošti, kar mi je dovolila tudi Svetovna protidopinška agencija WADA, mi je dejal, da to ni v skladu s pravili, potem pa se je na obravnavi zlagal. Dvoršak si izmišljuje pravila po svoje," je bil jezen Buč.

Na Bučeve obtožbe se je odzval tudi Dvoršak, ki pa je pojasnil, da dokler ni obrazložitve komisije, ne more ničesar komentirati. "Njegova reakcija je pričakovana," je dejal Dvoršak in dodal, "odločitev je sprejeta na podlagi kršitev, ki so bile posredovane na disciplinsko komisijo. Osebno proti Boštjanu Buču nimam ničesar. Moja naloga je, da v skladu s protidopinškimi pravili, ki veljajo, ustrezno odreagiram. Če mi tega ne bi storili, bi to storila Mednarodna atletska zveza IAAF ali pa Wada."

Dvoršak: Kazen in nenastopanje v Londonu nista povezana

Na športni sceni je bil Buč znan po dobrih dosežkih, ki jih je praviloma dosegal na manj znanih, obrobnih mitingih, na velikih prireditvah pa je po pravilu dosegal slabe čase, odstopil ali odpoved sporočal zadnji trenutek. Imel je tudi izpolnjeno mednarodno normo (iz leta 2011) za nastop na olimpijskih igrah v Londonu, a ga IO OKS ni potrdil kot potnika. Buč je ob tem izrekel kar nekaj vročih besed razočaranja na račun vodstva OKS.

Vpogled v sistem ADAMS nadzira Svetovna antidopinška agencija WADA. Prav v obdobju pred olimpijskimi igrami je bil pregled morebitnih kršiteljev pravil še posebej oster. Ali je bil med osumljenimi tudi Boštjan Buč, ni znano. Dvoršak zatrjuje, da z njihove strani slovenskemu olimpijskemu komiteju niso posredovali nobenega priporočila ali nasveta, da naj Buču pokažejo rdečo luč. "Na to mi nismo imeli nobenega vpliva. Njegova sedanja kazen in njegov nenastop v Londonu sta dve ločeni zadevi in nimata povezave, vsaj ne z naše strani," je dejal Jani Dvoršak, ki je še razkril, da je Buč tretjo napako napravil 19. junija. Torej krepko pred končno odločitvijo OKS o potnikih na OI.

Vprašanje je tudi, zaradi kakšnih olajševalnih okoliščin se je senat pri Buču odločil za enoletno kazen. V kolesarstvu se ob enakem prekršku verjetno ne bi izognil dveletni prepovedi nastopanja. "Če pogledate na spletno stran Ameriške protidopinške zveze USADA, boste ugotovili, da so tudi kolesarje kaznovali zgolj z enoletno prepovedjo. Pravila določajo, da je za ta prekršek predpisana kazen od enega do dveh let prepovedi nastopanja. Zakaj je Buč dobil enoletno prepoved, bo znano po obrazložitvi komisije," je razložil Dvoršak.