Vodstvo družbe je namreč po sprejetju varčevalnih ukrepov države letne aktivnosti prilagodilo 9 milijonom evrov, pri čemer bi del stroškov lahko pokrili s prihodki od prodaje premoga, z zgolj 3 milijoni evrov iz državne blagajne pa bi obtičali krepko v rdečih številkah. Berger se je včeraj popoldan mudil na Direktoratu za energijo, kjer naj bi vendarle podpisali pogodbo o financiranju. Ali so jo res in koliko sredstev bodo prejeli, pa bo znano danes.

Stanovanjski sklad bi odkupil državna stanovanja

Država sicer za reševanje likvidnostnih težav RTH predlaga odprodajo stanovanjskega fonda hčerinskih družb Domex in Spekter republiškemu stanovanjskemu skladu, a kljub temu da bi s tem rešili kratkoročne likvidnostne težave, bi družbi še vseeno ostal dolg za pretekla kratkoročna posojila. Poleg tega je sporno tudi prenašanje sredstev od prodanega premoženja v proračunski del družbe, saj bi s tem RTH postal kapitalsko neustrezen.

V kombinaciji obojega bi lahko še pred koncem leta sledila uvedba stečaja, je poudaril Berger. To pomeni, da bi čez noč brez dela ostalo 340 presežnih delavcev, medtem ko bi število zaposlenih v skladu s kadrovsko-socialnim programom do konca leta zmanjšali na 280. Pri tem ne gre pozabiti niti na dejstvo, da je hkrati z obstojem RTH ogroženo tudi poslovanje Termoelektrarne Trbovlje, za katero tudi še ni jasno, kakšna bo njena vloga v zasavski energetiki v prihodnje. Država jo je, kar zadeva proizvodnjo električne energije iz premoga, že umestila med "hladne rezerve", le Zasavci se s tem še niso sprijaznili in še vedno vztrajajo pri obnovi kotla bloka 4 in nadaljnji proizvodnji z domačim premogom.

Lokalna skupnost: Država naj izvaja zakon, ki ga je sama sprejela

Hrastniški župan Miran Jerič je ogorčen, ker se država ne ozira na odločitve in stališča lokalnih skupnosti. Občinski sveti so namreč že sprejeli stališča, da mora država poskrbeti za izvajanje zakona o postopnem zapiranju rudnika, kar pomeni, da mora zagotoviti sredstva za kakovostno in varno zapiranje jam, sanacijo degradiranih površin in izvajanje kadrovsko-socialnega programa.

"Prodaja stanovanjskega fonda, državne lastnine, republiškemu skladu je neumnost in neodgovorno ravnanje. Stanovanjski sklad mora graditi nova stanovanja za mlade, država pa mora posebej zagotoviti sredstva za zapiranje rudnika," je prepričan Jerič, s katerim se strinja tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Če država rudnika ni sposobna zapreti do konca leta 2015, pa naj zapiranje podaljša in v tem času omogoči tudi nadaljnji izkop premoga, dodaja Tomo Garantini, direktor Regionalnega razvojnega centra, ki meni, da je čas tudi za revizijo izvajanja zakona o prestrukturiranju zasavske regije. Ta se je namreč po razvoju uvrščala že na šesto mesto med regijami, zdaj pa se ponovno spušča na samo dno lestvice, opozarja Garantini.

Zapleta se tudi pri hidroelektrarnah

Odbor za razvoj energetike v Zasavju je razpravljal tudi o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Projekt se je namreč pri državnih uradnikih pred poletjem ustavil, tako da koordinatorji projekta še vedno čakajo na podpis koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save in zeleno luč za pripravo državnega prostorskega načrta. Kot je povedal Karel Vukovič, predsednik odbora, je okoljski minister Franc Bogovič obljubil, da bodo pogodbo podpisali najkasneje prihodnji mesec, ko naj bi se na obisku v Zasavju mudila vladna ekipa. Odbor za razvoj energetike je še sklenil, da bo na zasavske poslance in parlamentarne stranke naslovil prošnjo za izredno sejo državnega zbora, kjer bodo lahko predstavili težave regije in ponudili tudi nekatere rešitve zanje.