Sindikati se pritožujejo, da reforme, ki so pomagale Nemčiji obiti najhujše udarce gospodarske krize in znižale nezaposlenost na raven pred ponovno združitvijo, prispevajo k povečevanju razkoraka med bogatimi in revnimi.
Kritiki pravijo tudi, da je odsotnost minimalne zagotovljene plače in močna razširitev nizko plačanih služb, znanih tudi pod oznako malo delo, ter še nekaterih reform, ki so bile sprejete v času, ko je bil na oblasti SDP-jev Gerhard Schröder, oškodovala najrevnejše člane družbe.
"Urne postavke, ki niso več dovolj velike – tudi če nekdo dela poln delavnik –, da bi nahranile gospodinjstvo z enim članom, zaostrujejo nevarnost revščine in spodkopavajo družbeno kohezijo,“ je opozorilo nemško ministrstvo za delo.
Novo štiriletno poročilo o revščini v Nemčiji, ki ga je objavilo nemško ministrstvo za delo, razkriva, da se razkorak med bogatimi in revnimi v najuspešnejšem evropskem gospodarstvu stalno povečuje. Leta 1998 je 45 odstotkov vsega premoženja v Nemčiji pripadalo najbogatejšim 10 odstotkom prebivalstva. Deset let kasneje, se je delež povečal na 53 odstotkov vsega premoženja, približno polovica prebivalstva pa poseduje zgolj 1 odstotek premoženja, poroča ameriški novinarski portal RawStory na podlagi raziskave.
