Po ministrovih besedah je Slovenija na področju vpisovanja dediščine na Unescov seznam v preteklosti res zamujala, zato sedaj toliko bolj hitijo in ena večjih stvari, s katero se trenutno ukvarjajo, je dediščina arhitekta Jožeta Plečnika, tako slovenska, kot tista, ki seže preko državnih meja.

Župan občine Ig Janez Cimperman je na novinarski konferenci pred odkritjem informacijskih tabel izpostavil, da so bili vpisa na seznam Unesca izjemno veseli, se je pa ob tem porodilo vprašanje, kako naprej, saj je njihova kulturna dediščina v celoti pod zemljo. Občina Ig je že leta 2003 dala pobudo, da bi se postavila maketa kolišč v naravni velikosti, letos pa je bil sprejet tudi novi prostorski red, v katerem je za tovrstni muzej na prostem določena tudi ustrezna lokacija. Sedaj bo potrebno pritegniti strokovno javnost in državo ter lokalno skupnost, je poudaril.

V.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Damjana Pečnik je izrazila upanje, da bo, kljub temu, da v naravi ni vidnih sledi kulturne dediščine, lokalna skupnost v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje znala iz tega narediti zgodbo, ki bo pripomogla k razvoju turizma in k ozaveščanju o kulturni dediščini.

Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor je spomnil na izkušnje, ki jih imajo z upravljanjem z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji. Bogate izkušnje po njegovih besedah prenašajo tudi v to zgodbo.

Po besedah direktorice javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje je vpis na Unescov seznam šele prvi korak, nadaljnje aktivnosti bodo sledile. Pri tem je, kot je opozorila, ključnega pomena zavedanje, da gre za aktivno upravljanje s tem območjem. Izpostavila je mednarodno komponento, saj gre za transnacionalno serijsko nominacijo. Vse svoje aktivnosti morajo tako sproti preverjati, saj Unesco vsa kolišča razume kot eno spomeniško območje, zato je potrebno usklajevanje.

Kot inovacijo v svetovnem merilu je izpostavila, da kolišča, ki so kulturna dediščina, upravljajo in varujejo preko naravovarstvenih režimov. Vsa kolišča ležijo na prvem varstvenem območju, naravovarstveni režimi za takšno območje pa popolnoma ustrezajo tudi varstvu kulturne dediščine. Pri tem je pomembno, da ne spreminjajo vodnega režima in travnikov ter tako ohranjajo naravo tako na površju kot pod zemljo, kjer se nahajajo ostanki kolišč, ki se lahko ohranijo le v vlažnem okolju.

Odbor za svetovno dediščino je serijsko nominacijo Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne vpisal na 35. zasedanju v Parizu junija 2011. V okviru nominacije sta bili vpisani tudi dve skupini kolišč na Igu na Ljubljanskem barju.