Poslanci koalicije so namreč na včerajšnji redni seji državnega zbora sklenili predlog zakona za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema uvrstiti že na dnevni red petkove seje. Le dan prej ga bodo obravnavali člani odbora za finance in monetarno politiko, ki jim predseduje Andrej Šircelj iz SDS.

ECB opozarja na nedorečenost zakona

Zakonodajno hitenje Janševe vlade, ki smo mu priče že ves njen mandat, je zmotilo tudi ECB, saj jim je dalo finančno ministrstvo na voljo le šest delovnih dni časa za izdajo mnenja. Minimalni rok je namreč en mesec, razen v primerih izjemne nujnosti. Na enako "kršitev" je ECB opozorila Janševo ekipo že pri sprejemanju najmanj dveh zakonov. Zato pa je ECB v prvi vrsti zmotilo, da je ministrstvo iz odločanja skoraj v celoti izvzelo regulatorja. "Banka Slovenije bi morala biti kot bančni nadzornik aktivneje vključena v dejavnosti družbe (slabe banke, op. p.), zlasti v postopke, v katerih se določijo banke, ki bodo deležne ukrepov po predlogu zakona, in v postopke, v katerih se določi premoženje, ki se prenese na sklad, in njegova vrednost," je vladi zabičal guverner ECB Mario Draghi.

Opozoril je tudi na nedorečenost zakona, saj da bodo podrobna pravila določena šele v podzakonskih aktih, ki jih bo sprejela vlada. "Ti podzakonski akti so nadvse pomembni za območje evra, na primer kar zadeva ceno, po kateri se premoženje prenese na sklad, ter naložbeno strategijo in politiko sklada. Ob primernem upoštevanju svojih področij pristojnosti ECB vabi slovenske organe, da se o vseh takih podzakonskih predpisih z njo pravilno posvetujejo," je bil neomajen.

V komisiji tudi predstavnik kabineta predsednika vlade

Ministrstvo za finance je, kot smo poročali, napisalo zakon, na podlagi katerega bi ustanovili družbo za upravljanje terjatev bank. Njeno poslanstvo bi bilo odkupovanje slabih terjatev, družba pa bi smela izvesti tudi dokapitalizacije bank oziroma jim v skrajni sili zagotoviti potrebna likvidna sredstva.

Družbo bi vodili trije izvršni direktorji, izbrani prek javnega razpisa, medtem ko bi tri od štirih neizvršnih direktorjev po zdajšnjem predlogu imenovalo ministrstvo. Banka Slovenije bi v tem primeru dobila le enega predstavnika. Zato pa bi dejanske odločitve sprejemala medresorska komisija, ki bi jo ravno tako sestavljalo sedem članov. Ponovno bi imela glavno besedo vlada, saj bi Šušteršičevo ministrstvo dobilo pravico do imenovanja treh članov.

Pravico do predstavnika v komisiji bi dobila še ministrstvo Radovana Žerjava in celo kabinet predsednika vlade. To vzbuja določena vprašanja glede varovanja bančnih tajnosti, saj bo slaba banka skupaj s slabo terjatvijo dobila tudi popolno kreditno mapo posameznega dolžnika.

Konec kreditiranja slovenskega gospodarstva?

Ukrepi vlade, s katerimi naj bi po hitrem postopku odpravili kreditni krč, pa bi lahko kaj kmalu povzročili ravno nasprotno - dosegli še nadaljnje poglabljanje kreditnega krča.

Po predlaganem zakonu so namreč člani upravnega odbora slabe banke ob pregledovanju kreditnih map dolžni vsak sum kaznivega dejanja ravnanja članov uprav in nadzornih svetov bank, od koder bi slabe terjatve prenesli, takoj naznaniti pristojnim organom. V nasprotnem primeru jim grozi razrešitev iz krivdnih razlogov.

Pomembna je tudi določba, po katerem se zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske odgovornosti bankirjev in članov nadzornih svetov podaljša za kar štirikrat. To pomeni, da bi ob množičnem pregledovanju kreditnih map prišlo do hiperprijavljanja sumov kaznivih dejanj ne le preteklih odločitev, ampak tudi prihodnjih, in bi bili bankirji še bolj konservativni pri odobravanju novih posojil.

Bole: Slaba banka dražja ideja od neposredne dokapitalizacije

Medtem ko nas tako premier Janez Janša kot minister za finance Janez Šušteršič prepričujeta, da je slaba banka edina rešitev za sanacijo slovenskega bančnega sistema, ker da bo davkoplačevalcem povzročila minimalne stroške, pa več uglednih slovenskih ekonomistov meni drugače, v prvi vrsti eden najvplivnejših makroekonomskih analitikov pri nas, dr. Velimir Bole.

Po njegovem bi bilo povečanje kapitala bank z odkupom slabih terjatev prek slabe banke bistveno dražja rešitev kot neposredna dokapitalizacija bank. "Irski astronomski deficit države je bil posledica ravno takšne napake," je vladi po poročanju Mladine svetoval Bole.

"Že samo tehnične težave bi bile velike. Administrativni postopki bi trajali neprimerno dlje kot neposredna dokapitalizacija." Največje težave bi povzročilo vrednotenje prevzetih terjatev. "Te bi bile namreč že v načelu več vredne za banke kot za agencijo (državo), ki bi jih prevzemala," ocenjuje Bole. Dejstvo je, da banke o terjatvah vedo veliko več kot zunanji administratorji, kar dobro ilustrira podatek, da izkupiček bank iz slabih terjatev običajno znaša okoli 50 odstotkov vrednosti. "Nobena nova birokratska institucija ne bo dosegla tega rezultata," je prepričan Bole.

Več škode kot koristi

Daleč največji argument proti prenosu terjatev na slabo banko, tako Bole, je razlika v obremenitvi javnofinančne blagajne. Treba je vedeti, da bi bil prevzem terjatev financiran z obveznicami države ali z obveznicami agencije z državnim jamstvom. "V vsakem primeru bi prišlo do povečanja javnega dolga in v enakem znesku tudi do povečanja tekočega in strukturnega deficita širše države. Seveda bi bilo podobno tudi pri neposrednem vplačilu kapitala, vendar s to razliko, da bi se v primeru čiščenja aktive fiskalna obremenitev povečala za bruto znesek, pri vplačilu kapitala pa za neto znesek. Prvi znesek bi bil najmanj še enkrat, verjetno pa nekajkrat večji od drugega."

Da je sanacija bančnega sistema, kot jo predlaga vlada, popolnoma zgrešena, sta prepričana tudi nekdanji guverner Banke Slovenije dr. Mitja Gaspari in dolgoletni član sveta Banke Slovenije in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, dr. Ivan Ribnikar.

"Gre za nepremišljeno rešitev, ki lahko povzroči več stroškov kot pa koristi,« je opozoril Gaspari. Glavni problem Šušteršičeve zamisli je namreč način prenosa slabih terjatev na slabo banko. Slej ko prej bosta namreč trčili mnenji vodstva slabe banke in konkretne banke, ki se bo morala odpovedati terjatvi, glede njene vrednosti. Težko si je predstavljati, da bo medresorska skupina odločala o zadevi. »Na koncu bo odločitev odvisna od sodišč, kar bo pomenilo najmanj dolgotrajne postopke," je poudaril Gaspari.

"O tem zakonu sploh nima smisla razpravljati. Ukrepi so škodljivi," pa je prepričan Ribnikar. Po njegovem vedenju se še ni zgodilo, da bi pri sanaciji bančnega sistema enostavno ignorirali regulatorja, v našem primeru Banko Slovenije, in da bi odločitve sprejemala neka zunanja institucija.

Sanacijo bank naj vodijo moralno neoporečni ljudje

Še preden bi koalicijski glasovalni stroj glasoval za sprejetje zakona, smo od koalicijskih strank skušali dobiti jasna stališča o ključnih dilemah. Poskus se je deloma izjalovil, odgovorov namreč nismo prejeli od SDS in NSi, iz Državljanske liste pa so sporočili le, da podpirajo vladne aktivnosti pri stabilizaciji bančnega sistema.

Ni pa vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko včeraj v obrazložitvi, zakaj ga bodo v DZ podprli, morebitnih slabosti predloga omenil niti z besedo. Nasprotno trdi, da se ne sme izgubljati več časa, "da bi še dodatno teoretizirali in razpravljali o tem, ali gre za hazard ali politično kadrovanje ali kar koli".

"Povsem nerealno je pričakovati, da bodo v zakonu zapisane konkretne terjatve. Ker imamo v Sloveniji velike težave z 'neodvisnimi' strokovnjaki in njihovim izogibanjem odgovornosti, je v tem primeru odgovornost na vladi," menijo v poslanski skupini Slovenske ljudje stranke (SLS). Sanacijo bank pa lahko po prepričanju vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše vodijo le tisti, ki niso sodelovali pri nastanku sedanjih težav in so strokovno in moralno neoporečni.

Ni podatkov o slabih terjatvah

Na nesprejemljivost hitenja z zakonom je včeraj opozoril vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD) Janko Veber. "Dejstvo je, da pri tem postopku obstaja cela vrsta nevarnosti. Državi lahko naredimo še večjo škodo, kot bi bila, če bi državni zbor vedel, o čem odloča. Nesprejemljivo je, da po tem zakonu Banka Slovenije ne bo imela možnosti vplivati na to, katere terjatve se bodo iz banke prenesle na slabo banko," je pojasnil.

V Pozitivni Sloveniji (PS) pa pravijo, da jih najbolj skrbi, da vlada ni ne predložila nobenih podatkov o slabih terjatvah ne o tem ni bilo opravljene nobene razprave. Kot enega slabih učinkov v največji parlamentarni stranki vidijo povečanje primanjkljaja in javnega dolga, lahko celo za več kot štiri milijarde evrov ali 11 odstotkov bruto domačega proizvoda.