"Zakonsko sicer ni prepovedano ustreliti volka z ovratnico. Obstaja pa dogovor, da naj jih lovci ne bi streljali, saj je v vsak odlov volka vloženega veliko časa, truda in denarja," je povedal Miha Krofel, raziskovalec z biotehniške fakultete in član projekta Slowolf, katerega cilj je trajno ohranjanje populacije volkov in izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi. V okviru projekta so doslej v dveh letih odlovili in z ovratnico opremili šest volkov, še trije volkovi z ovratnico pa so v Slovenijo prišli iz Hrvaške. Od devetih volkov je vse leto, kolikor ovratnica oddaja signal, preden samodejno odpade, preživel le en volk - Slavc. Še ta pa je bil, da bi preživel, primoran "prebegniti" v Italijo. Vsi drugi volkovi so bili ustreljeni, enega pa je povozil avtomobil. "Zastavlja se nam vprašanje, ali je sploh smiselno nadaljevati projekt. Tri mesece terenskega dela smo potrebovali, da smo Tio ujeli in ji namestili ovratnico, zdaj pa so jo po dveh mesecih ustrelili. S podatki, ki jih pridobiš v dveh mesecih, si ne moreš kaj prida pomagati," je razočaran Krofel.

Volkulja, ki je minuli konec tedna padla pod streli lovca v Kočevskem rogu, je že enajsti zakonito ustreljeni volk od dvanajstih, kolikor jih je po odločbi ministrstva za kmetijstvo letos dovoljeno ubiti. Poleg tega se je letos volčja populacija po doslej znanih podatkih zmanjšala še za najmanj tri osebke: en volk je bil nezakonito odstreljen, enega je povozil avtomobil, eden pa je poginil. A krivolov in pogin nista všteta v kvoto, določeno za odstrel.

Po Kroflovih besedah je posledica tako visokega odstrela neprestano rušenje socialne strukture tropov. V raziskavi, ki so jo raziskovalci biotehniške fakultete v sodelovanju z zavodom za gozdove opravili lani, so prišli tudi do zanimive ugotovitve, in sicer da odstrel volkov v zadnjih desetih letih ni vplival na število povzročenih škod na domačih živalih. Še več, odstrel volkov naj bi imel celo nasprotni učinek. "Razlog za to gre iskati v zakonitostih socialnega sistema volkov. V primeru odstrela dominantnega osebka trop pogosto razpade in mlajši člani tropa prevzamejo njegovo vlogo. Ker so pri lovu manj izkušeni, se spravijo nad lažji plen, to pa je slabo zaščitena drobnica," je poudaril Krofel.

V Sloveniji naj bi bilo od 32 do 43 volkov, z blagoslovom ministrstva za kmetijstvo pa lovci vsako leto njihovo populacijo razredčijo za tretjino. Po Kroflovih besedah je pri nas, gledano v odstotkih, trenutno najvišji odstrel v Evropi. "Hrvati imajo 200 volkov in jih na leto odstrelijo 20, kar pomeni deset odstotkov. Italijani pa jih sploh ne streljajo," je ponazoril s primerjavo. Dodal je: "Za ministrstvo za kmetijstvo vsako leto pripravimo priporočilo z vsemi razpoložljivimi podatki, ki govorijo o negativnih učinkih odstrela, ampak na koncu gre vedno za politično odločitev." Marko Jonozovič z Zavoda za gozdove je povedal, da so na seji komisije, ki odloča o odstrelu volkov, dosegli, da naj bi bilo v prihodnji lovski sezoni dovoljeno odstreliti "le" deset volkov.