Medtem ko je zdaj marsikdo računal, da bo lahko pogoje za upokojitev dosegel na zavodu za zaposlovanje, bo odhod v pokoj, če bodo obveljali sedanji predlogi, za mnoge zamaknjen. Ob tem se je treba seveda zavedati, da starejši brezposelni nimajo praktično nobenih možnosti, da bi jih pri njihovih letih kdo vzel v službo.

Zakaj gre? Starejšim brezposelnim, ki jim do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot leto dni, Zavod RS za zaposlovanje po izteku denarnega nadomestila za brezposelnost plačuje prispevke, s čimer jim teče tudi pokojninska doba. Z zaostritvijo upokojitvenih pogojev bodo številni iz tega okvira izpadli, poleg tega pa bodo s skrajšanjem obdobja prejemanja nadomestil za brezposelnost z maksimalno 25 na 18 mesecev toliko dlje tudi brez sredstev za preživljanje.

Podatki zavoda kažejo, da ne gre le za peščico brezposelnih. Konec avgusta letos je bilo na zavodu prijavljenih 21.757 oseb, ki so starejše od 55 let, ali dvakrat več kot pred štirimi leti. Od teh jih denarno nadomestilo prejema 12.590, prispevke pa zavod trenutno plačuje 1115 osebam.

"Upokojitveni stampedo"

Sindikati vladi predlagajo, da bi se lahko vsi, ki prejemajo denarno nadomestilo in so tik pred upokojitvijo, upokojili po sedanji zakonodaji. Pri tem opozarjajo, da gre za pričakovane pravice, ki jih ščiti ustava. V Konfederaciji Pergam menijo, da je potreben celo korak dlje in da bi morali iz nove zakonodaje izvzeti vse, ki jim do upokojitve manjka manj kot pet let. Ti bi se po njihovem predlogu lahko sami odločili, ali se bodo upokojili po sedanji ali po novi zakonodaji.

Aljoša Čeč iz pravne službe Pergama je prepričan, da bi z izvzemom te skupine oseb omejili "sedanji nori stampedo v pokoj". "Do septembra se je upokojilo že skoraj toliko ljudi kot lani v celem letu, še več pa jih lahko pričakujemo do konca leta. Namesto da bi ostali v delovnem razmerju in plačevali prispevke, jih je država z neodgovornim strašenjem z reformami pognala v pokoj, od katerega bo imela le dodatne stroške," opozarja Čeč.

V prvih osmih mesecih letos je zahtevek za starostno pokojnino vložilo že 15.092 oseb ali za tretjino več kot v enakem obdobju lani (11.316 zahtevkov). V celotnem lanskem letu je sicer Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) prejel 18.634 zahtevkov za starostno upokojitev.

Nekateri bi morali delati kar 45 let

Sindikati se zavzemajo tudi za spremembo upokojitvenih pogojev za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom. Tistim, ki so začeli delati pri na primer 15 letih, namreč grozi, da bodo zahtevane pogoje (60 let starosti in 40 let delovne dobe) izpolnili šele po 45 letih dela. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zato predlagajo, da se leta, ki so jih delavci opravili pred 18. letom, odštejejo od zahtevanih pogojev za upokojitev. Prav tako menijo, da je treba najti rešitev za tiste, ki so študirali in ki so se doslej lahko ob 20 letih delovne dobe upokojili pri 63 (moški) oziroma 61 letih (ženske)

Za Pergam in KS90 so problematični tudi informativni računi, v katerih vidijo prvi korak za rušenje solidarnosti v pokojninskem sistemu, in "čiščenje" pokojninske zakonodaje vseh izdatkov, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Poleg očitka o "ideološkosti" ukrepov (med prejemniki teh pokojnin so tudi borci NOB, nekdanji policisti, kulturniki in delavci, ki so delali v državah nekdanje Jugoslavije), opozarjajo, da bi ukrep še zlasti prizadel zaposlene v invalidskih podjetjih. V sindikatih izpostavljajo tudi problematiko prekratkih prehodnih obdobij za ženske, nujnost prilagoditve delovnih mest starejšim zaposlenim in vprašanje vzdržnosti pokojninske blagajne - po njihovem mnenju bi to lahko zagotovili z dvigom prispevne stopnje za delodajalce na raven stopnje, po kateri prispevke plačujejo zaposleni. Sicer pa so sindikati enotni v oceni, da so za uspešnost pokojninske reforme ključne normalne gospodarske razmere in gospodarska rast.

Delodajalci za dvig najvišjih pokojnin

Andrej Zorko iz ZSSS je po včerajšnjih pogajanjih povedal, da so minila v znamenju seznanitve s posameznimi stališči socialnih partnerjev in da so bile pripombe sindikatov sprejete v konstruktivnem duhu. Delodajalci izjav sicer niso želeli dajati, so pa menda predlagali, da bi se razmerje med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo dvignilo s sedanjih 1 proti 4 na 1 proti 5 oz. 1 proti 6. Sedanja najnižja pokojninska osnova sicer znaša 551,16 evra, najvišja pa 2204,64 evra.