Je pa to seveda škoda, saj se v Sloveniji redko mudijo mednarodno ugledni akademiki s področij kulturne ekonomike, kulturne politike, kulturnega menedžmenta ter drugih družboslovnih in humanističnih pristopov k raziskovanju kulture in njenih implikacij. Med njimi so bili Bruno S. Frey, Bruce A. Seaman, Beatriz Plaza, Jeanette D. Snowball in Michael J. Rushton. Kot so organizatorji iz Društva Asociacija (skupaj z zavodom EPK in Univerzo v Mariboru) pod vodstvom kulturnega ekonomista Andreja Srakarja napovedali vnaprej, pri konferenci zares ni šlo za "očaranost nad morebitnimi razvojnimi potenciali kulture", pač pa so svoja odkritja predstavljali avtorji, ki jih zanimajo konkretnosti - kako kultura realno vpliva na druga področja človekovega delovanja.
Zgodovinska preobrazba EPK
Beseda je bila konkretna tudi na temo evropskih prestolnic kulture, vključno z mariborsko. Kot je ugotavljala Jeanette D. Snowball iz Univerze Rhodes v Južnoafriški republiki, so se od začetka projekta v letu 1985, ko so naziv nosile Atene, spremenile vrednote in cilji EPK. Do leta 1990 so mesta stavila predvsem na obstoječo kulturno in umetnostno infrastrukturo ter zasledovala cilj "povezanosti v različnosti", znanega vseevropskega združevalnega slogana. Že po prvih petih letih se je prvotna zamisel projekta dodobra preobrazila, saj so izbrana mesta kulturo opredelila kot razvojni element, kot "način življenja", za cilj pa so si posredno zadala ekonomski razvoj skozi kulturo in regeneracijo mesta na osnovi kulturnih industrij.
Večina kulturnih ekonomistov se prav zato, ker osnovni namen umetniških in kulturnih dejavnostih ni ustvarjanje ekonomskih vrednosti, zavzema za "mehko" raziskovanje ekonomskega učinka kulture. Tak pristop se izogne štetju obiskovalcev, turističnega obiska, nočitev in ugotavljanju drugih merljivih neposrednih rezultatov; med kulturnimi ekonomisti namreč to velja za znamenje pomanjkljivega razumevanja vloge kulture. Kot alternativo ekonomisti že desetletja uporabljajo sicer metodološko zahtevnejše raziskave, v katerih poizvedujejo po hipotetični pripravljenosti ljudi za plačilo neke kulturne dobrine.
Predavanje je med drugim pripadlo generalni direktorici zavoda Maribor 2012 EPK Suzani Žilič Fišer, ki je navajala podatke, ki naj bi govorili o uspehu mariborskega projekta. Med njimi smo slišali, da je njihova spletna stran zabeležila 600.000 obiskov, med januarjem in septembrom pa naj bi bilo na temo EPK objavljenih 10.800 medijskih prispevkov. Izza hrbta smo ujeli dobronamerno opazko ene od uglednih raziskovalk, ki se je spomnila, da ima tudi "najboljši najslabši film" veliko spletnih zadetkov in prispevkov, iz gole radovednosti pa nas razvpiti in ne nujno kvalitetni kulturni fenomeni kdaj celo odpeljejo v kino, pod oder, na razstavo.
Upad zadovoljstva prebivalcev
Eden od utemeljiteljev kulturne ekonomike Bruno S. Frey, ki je znan po rabi ekonomskega pristopa pri raziskovanju "sreče" oziroma splošnega zadovoljstva z življenjem, je v svojem aktualnem raziskovanju evropskih prestolnic kulture naletel na presenetljive ugotovitve. Na osnovi statističnih raziskav, ki sta jih opravila Eurobarometer in BAK Basel, je prišel do sklepa, da se je splošno zadovoljstvo z lastnim življenjem oziroma "sreča" pri prebivalcih mest, ki so med letoma 1985 in 2002 nosila naziv EPK, zmanjšala. Natančneje, do statistično relevantnega obsega zmanjšanja "sreče" je v vseh teh mestih prišlo že leto ali dve pred začetkom projekta, raven zadovoljstva pa se je po zaključku ponovno dvignila.
Kako Frey interpretira te, za udeležence konference presenetljive in na prvi pogled nenavadne podatke? Razmišlja, da bi utegnilo biti zmanjšanje zadovoljstva povezano s skrbmi ljudmi, da se bodo v njihovem mestu zvišale cene, da bo mesto postalo preobljudeno in hrupno ter da bo velik dogodek za sabo nasploh potegnil neslutene posledice. "A to ni argument proti evropskim prestolnicam kulture," poudarja Frey. "Ugotovljeno samo kaže, da pri EPK ne gre toliko za dviganje kakovosti življenja lokalnemu prebivalstvu, kot gre za poskus pritegnitve obiskovalcev od zunaj in dvigovanje ugleda mesta navzven."