"To je nujno, moralno in odgovorno, da se preneha s skrivanjem podatkov o stanju, ker se bo vse breme odgovornosti za sanacijo bank prej ali slej zvalilo na breme državljanov, delavcev, davkoplačevalcev," je v dopisu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjec in finančnemu ministru Janezu Šušteršiču zapisal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič.
Predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank je vlada sprejela minuli četrtek, predvideva pa ustanovitev posebne družbe za upravljanje terjatev bank, ki bo upravljala poseben sklad, na katerega se bodo iz bank prenesle slabe terjatve. Kot je ob predstavitvi osnutka povedal Šušteršič, zakon dopušča izdajanje poroštev države za namen prenosa slabih terjatev v višini do štirih milijard evrov.
V sindikati državnih organov imajo vrsto pripomb na predlog zakona, med drugim se ne strinjajo s presečnim datumom glede prevzema slabih terjatev bank. Medtem ko vlada predlaga, da sklad prevzame terjatve, ki so jih banke odobrile pred letošnjim 1. septembrom, pa v sindikatu pravijo, da je to prepozno, saj je kriza izbruhnila sredi leta 2007.
Primeren presečni datum se jim zdi 1. januar 2010, po tem datumu odobreni krediti pa ne bi smeli več preiti v slabo banko. "S tem se prepreči oz. kaznuje tiste, ki so kljub temu da so se zavedali, da obstaja recesija in finančna kriza, hazardirali in sklepali nerealne posle tudi v letu 2011 in 2012," pojasnjujejo v sindikatu državnih organov.
