Naj spomnimo, da sta se zakonca tistega dne v svojem stanovanju v Ljubljani hudo sprla. Ona se je hotela z otrokoma preseliti v Zagreb, kjer ima sorodnike in kjer je z denarjem, ki ji ga je mož nakazal za hude čase (pričakoval je, da ga bodo na Hrvaškem zaprli zaradi nekega premoženjskega delikta), nameravala kupiti stanovanje. On se z njenimi načrti ni strinjal, še dodatno pa mu je šlo v nos, da je stanovanje, ki ga je izbrala, nedaleč od bivališča moškega, s katerim je prijateljevala pred več kot desetimi leti. Padle so hude besede, tudi grožnje, da jo bo ubil, tako da je kar v copatah pobegnila od doma.
Kost je preprečila še hujše poškodbe
Poklicala je taksi, da bi odpotovala na Hrvaško, a se je nato spomnila, da nima potnega lista. Telefonirala je možu in ga prepričala, da je na glavno ljubljansko avtobusno postajo prinesel njen dokument. Domenjeno je bilo, da ga izroči taksistu, in to je obtoženi tudi storil. A je nato počakal, da je taksist sedel v avto, ter ga zasledoval skozi Ljubljano in do dolenjske avtoceste. Tam se mu je "prilepil" na zadek vozila, tako da je šofer moral ustaviti ob cesti. Đuliana se je pognala iz taksija, a je mož stekel za njo, jo ujel, najprej ustrelil v tla, nato pa pištolo naslonil na njeno desno podlaket in še enkrat pritisnil na petelina. Ko je s tal zastokala, da je ranjena, je pobegnil. Dolgo ga niso našli. Najprej ga je pot vodila v Avstrijo, od tam v Španijo, sredi lanskega februarja pa so ga prijeli v Franciji. Takrat je bila (po dveh operacijah) z njim tudi že Đuliana, ki mu je medtem že odpustila vse, kar ji je hudega storil. Kljub temu da ji je tudi po dogodku na dolenjski cesti še grozil: da bo ubil njo, njenega očeta in brata pa tudi policiste, če jih bodo varovali. "Zaklal vas bom kot jagenjčke," je med drugim izjavil. A Đuliana ga je na sodišču opravičevala z besedami, da je bil takrat pač ves iz sebe in ni vedel, kaj dela, prepiri z grožnjami s smrtjo pa so bili pri njiju nekaj običajnega.
Obramba je poskušala dokazati, da je do strela prišlo po nesreči. Ne okrožno ne višje sodišče se s tem nista strinjala. Hotela mu je uteči, a jo je proti njeni volji vlekel po avtocesti s pištolo, pripravljeno na strel, v roki, so v sodbi zapisali višji sodniki. Pa še, da mu orožje ni tuje in da je tudi Đuliana v preiskavi (takrat se je njena izpoved zdela sodnikom bolj prepričljiva) povedala, da je imel po njenem mnenju zle namene. V trenutku, ko je ustrelil, se je zavedal, da jo lahko ubije, a se to ni zgodilo, ker je naboj zadel kost nadlahtnice. Ta je, kot je ocenil izvedenec, preprečila poškodbo vitalnih delov njenega telesa, še piše v sodbi.
Tožilstvo: poskus umora in višja kazen
Po drugi strani pa so sodniki zavrnili tudi stališče tožilke, da ni šlo za poskus uboja, pač pa umora iz koristoljubja, za kar je zagrožena kazen od petnajst do 30 let zapora. Prezljeva je opozarjala na 170.000 evrov, ki jih je Zahirović nakazal na račun Đulianinega podjetja in jih je po streljanju prek elektronske banke prenesel na račun svoje firme. Sodišče je ocenilo, da je bila žena le formalna lastnica podjetja, vse zadeve v zvezi z njim pa je urejal on. Denar bi torej lahko prenakazal tudi, če se ne bi spravil na ženo. Šlo je za denar sumljivega izvora - Zahirović sam je na sodišču priznal, da se preživlja z goljufijami. "S poslovnim partnerjem naročava robo, ki je nato ne plačava," je prostodušno razložil.
Pritožbeni senat se ni strinjal niti s Prezljevo, da bi morali storilca kaznovati strožje. Upošteval je namreč olajševalne okoliščine: da je dejanje ostalo pri poskusu, da ga je smiselno priznal in obžaloval ter se ženi iskreno opravičil. Tožilka je o tej iskrenosti podvomila, sodniki pa očitno ne.
