Kaj je za vas uspeh?

Zame je uspeh, da lahko zgodbo o rasti in uspehu delim s svojimi partnerji, sodelavci in družino.

Kako boste proslavili priznanje gazela osrednje Slovenije?

Nazdravili bomo, s sokom seveda! (smeh)

Kako doživljate globalno krizo in klimatske spremembe?

Krizo, ki vpliva na celotno gospodarstvo, seveda čutimo, a imamo to srečo, da delujemo na področju živilske industrije, kjer se krizo občuti nekoliko manj. Ljudje se redkeje odločajo za bivanje v hotelih, ki jih mi sicer oskrbujemo s svojimi produkti, in tudi manj porabijo. Ubadamo se tudi s finančno nedisciplino in veliko energije vlagamo v to, da nam naše produkte plačajo.

Seveda pa posledice suše in drugih naravnih pojavov neposredno čutimo tudi mi. Na nas na primer suša v Sloveniji ni vplivala pretirano, saj veliko več sadja kupujemo na tujih trgih. Občutimo torej svetovne meteorološke spremembe in slabe letine. Če je na primer v Braziliji slaba letina, cena pomaranč naraste in so kisle. Prav tako, če je suša.

Od kod vse je torej sadje, ki ga stisnete v sokove?

Praktično z vsega sveta. Iščemo dobavitelje najbolj kakovostnih vrst sadja. Tako je na primer Brazilija najboljša za pomaranče, Slovenija in Avstrija sta najbolj primerni za jabolka, JAR za ananas ...

Že lani ste končali leto s skoraj 11 milijoni evrov, kakšen pa bo zaključek letošnjega leta?

Obeta sem nam še boljše. Velja pa poudariti, da večji del prihodkov in dobička ustvarimo na tujih trgih preko naših podjetij. Slovenija je sicer zelo kakovosten in razvit trg, a tudi zelo majhen. Odličen inkubator.

Sto najhitreje rastočih podjetij osrednje Slovenije je med leti 2006 in 2011 zaposlilo 1978 ljudi. Nektar Natura zaposluje 75 ljudi, od tega tretjino v tujini. Boste še zaposlovali?

Obeti so dobri. V Sloveniji sicer ne potrebujemo veliko novih kadrov. Iščemo predvsem sposobne specialiste za zahtevna dela. Kadri, kot so razvojni živilci za sokove, razvojni inženirji za točilne sisteme in vrhunski prodajniki so najbolj pomembni za razvoj podjetja. Take kadre imamo in se jih tudi vnaprej veselimo. Več bomo zaposlovali v naših tujih podjetjih.

Prvi prodor na tuje podjetje je vaše podjetje naredilo ob prelomu tisočletja, saj ste leta 2000 skupaj z lokalnim partnerjem ustanovili podjetje na Hrvaškem. Kaj pričakujete od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo?

Za nas bo to super. Verjamem, da se bodo dotlej tudi zgladili nesporazumi, ki nas razdvajajo kot sosedska naroda. Hrvaški kupci bodo ugodneje kupovali naše izdelke in storitve, saj dosedanjih ovir ne bo več. Poleg tega je hrvaški turizem v vzponu, Hrvaška je trg, ki ga je treba spoštovati.

Mnenju, da so Hrvati in Srbi uspešnejši pri črpanju evropskih sredstev kot Slovenci, pa lahko pritrdim skozi lastne izkušnje, da so bistveno bolj odprti, kot smo Slovenci, in da lažje vzpostavljajo stike s tujimi partnerji. Mi smo sicer delovni in marljivi, a preveč introvertirani.

Imate svoja podjetja v Španiji, Bolgariji, na Češkem in Hrvaškem. Kot solastniki nastopate na trgih Avstrije, Nemčije, Rusije, prodor pa načrtujete tudi na Švedskem, v Turčiji, Dubaju ... Katere so prednosti turškega in ruskega trga?

Oba sta izjemno zanimiva in zahtevna. Če ju gledamo skozi evropske oči, sta trga zelo zaprta. Način poslovanja v Rusiji na primer je popolnoma drugačen, precej težav nam povzroča izjemna zahtevnost državnih organov, carinskih služb in uradov. Zavedajo se da so velesila in se tako tudi obnašajo. V turčiji so velike kulturne razlike, ščitijo svoj trg in davki so tako visoki za naše izdelke iz Evrope, da smo težko konkurenčni. Rusija je trg, kjer veliko časa potrebuješ, da se izkažeš, da te sprejmejo ter da spoznajo, da si resen poslovnež in ti zaupajo. Trg ima izjemen potencial. Rusija je namreč največja država na svetu in ima veliko naravnih virov in svetlo prihodnost. Z njenim vstopom v OECD se zadeve premikajo v pravo smer in sčasoma bo z Rusijo lažje poslovati.

Koliko časa ste torej potrebovali za Rusijo?

Ruski trg še tipamo, saj zaenkrat na njem delamo v manjšem obsegu. Sodelujemo tudi z živilsko industrijo in ji pomagamo z našim razvojem in jim prodajamo polizdelke za njihove proizvodne programe. Sicer pa je od ideje, da bi delali za ruski trg, do resnejšega vstopa minilo natanko pet let.

Na nove trge stopate samo ob sodelovanju z lokalnim partnerjem, ki mu zaupate. Ste se že kje opekli?

O ja, smo se že opekli. Ampak ne tako, da bi imeli veliko finančno škodo. Bistvo podjetništva je svoboda, da človek lahko ustvarja, kar želi, v okolju, ki si ga si sam izbere. Na tujih trgih za sodelovanje iščemo take podjetnike. Ljudi, ki so v vsej svoji biti podjetniki.

Koliko se naslanjate na slovensko podjetniško podporno okolje in kako ste zadovoljni z njim?

Sodelovali smo že s SID banko in smo bili zadovoljni. A njihova dejavnost je osredotočena na delovanje v Sloveniji, premalo pa v tujino. Ker se v Sloveniji ne moremo več razvijati in rasti, bi slovensko podporno okolje potrebovali za rast v tujini.

Sicer pa lahko ponovim, kar sem dejal že na pogovoru gazel s predstavnico ministrstva in podžupanom Čerinom - imamo preveč agencij, uradov in direktoratov, ki samo pretakajo denar od davkoplačevalcev v različne, včasih nejasne sfere, in tako le prispevajo k neučinkovitosti javnega sektorja, bremenijo slovensko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost. Denar jemljejo iz enega žepa in dajejo v drugega, vmes pa se ga veliko izgubi. Brez konglomerata teh ustanov bi postopki tekli pregledneje in hitreje.

Moje videnje državne uprave je, naj prepusti gospodarstvu odločanje o razvoju, znanju, usmeritvah, da se bo lahko razvijalo v močnem konkurenčnem okolju. Z različnimi spodbudami le zaviramo ustvarjalnost ter svobodo odločanja in bremenimo proračun.

Imate kaj upanja, da bodo ukrepi, ki jih je sprejela vlada, prispevali k razvoju vašega podjetja, da bo manj ovir?

Ja, imam nekaj upanja, seveda ga imam. Vlada dela dobro. Ne strinjam se s tem, da se zlato fiskalno pravilo ni zapisalo v ustavo. To je nujno, saj se moramo v Sloveniji naučiti varčevati. Ne moremo zapravljati denarja, če ga nimamo. Lahko se nam zgodi, da nas bodo tujci res kupili za drobiž. Problem naše države niso vlada ali ministrstva, pač pa državni uradniki, ki so po mojih izkušnjah nerazumno zbirokratizirani.

Za povečavo klikni na sliko.

Primerov je veliko, a naj dam samo enega - uredbo na primer pišejo trikrat, jo povzamejo narobe in nato celo napačno sprejmejo, potem pa so potrebna najmanj tri leta, da se sprejme nova. Ker pa je ta uredba naslonjena na šest drugih, to pomeni, da je treba ob njeni spremembi spremeniti tudi te. Kot podjetnik ne bi vložil niti evra v državo, v katero nimam zaupanja in za katero nisem prepričan, da mi bo vrnila vsaj cent. Tako razmišljamo podjetniki in zato z zaupanjem in odgovornostjo vlagamo v svoja podjetja. Tako naj bi Slovenci zaupali v svojo državo, pa ji ne. Kako naj naši državi torej zaupajo tujci in se odločajo za vlaganja v Sloveniji? Verjamejo namreč, da se ne da ničesar narediti.

V Nektar Naturi imate trenutno na voljo kar 126 vrst sokov. Katerega najraje pijete vi?

Nektar Naturino Pomarančo premium. Naravno, svežo, odlično!