2000 evrov za odstotek kožne površine
Po izračunih UKC Ljubljana stane zdravljenje kritičnih opeklin v povprečju 92.000 evrov, zdravstvena blagajna pa "prizna" le slabih 41.000 evrov. Mlada ženska z 90-odstotnimi opeklinami, ki so jo zdravili pred časom, je bila v bolnišnici na primer dva meseca, sedemkrat so jo operirali, kožo pa so ji nadomestili z lastnimi presadki, kožo darovalcev in kožnimi nadomestki. Slednji so zelo dragi, je povedal predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline prof. dr. Uroš Ahčan: en sam odstotek kožne površine stane 2000 evrov. Prav tako so zelo drage aparature. Kot pravi, imajo težave pri financiranju tudi drugi opeklinski oddelki po Evropi, saj so ob izjemno zahtevnih in dragih zdravljenjih "nerentabilni" in jih ponekod tudi zapirajo ali združujejo. Ob tem pa stroški bolnišničnega zdravljenja predstavljajo le 5 do 20 odstotkov vseh stroškov kritično opečenega bolnika, je pripomnil. Preostali stroški zajemajo zunajbolnišnično rehabilitacijo in resocializacijo bolnikov.
Balonarska nesreča je opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti pri opremljenosti. Tako so po Ahčanovih besedah že začeli prenovo kožne banke, hidroterapije in inštalacije na oddelku, ki je bil zgrajen leta 1977. Ob sprejemu veliko poškodovancev pa so imeli težave s pomanjkanjem opreme, ki jo je potem posodilo več dobaviteljskih podjetij. Ahčan poudarja, da jim je to zelo pomagalo, si pa želijo, da bi takšno opremo imeli. "Zdravnikom je težko stalno prositi in klicati dobavitelje, ki že tako ne dobivajo stalnih plačil, ter zbirati medvedke in zamaške za nabavo nujno potrebne opreme. Ob tem da vidimo, da je v Sloveniji dovolj denarja in dovolj slabih naložb, ki se merijo v milijardah. Zdravniki želimo zgolj, da se politika oziroma vsi ljudje odločijo, kam bo šel višek denarja - v slabe naložbe ali pa v novo opremo za zdravstvene ustanove," je dejal. Kot odlična naprava se je na primer izkazal nož z vodnim curkom, ki so si ga v času balonarske nesreče izposodili, je ponazoril.
Ahčan se zaveda, da za denar oddelek za opekline tekmuje še z mnogimi drugimi potrebami v največji slovenski bolnišnici. Tako trenutno prenavljajo hematološki oddelek, kupiti je treba sodobnega robota za operacije... Največkrat dobijo prednost oddelki z veliko bolniki, pri katerih so ogrožena življenja, je spomnil, ostali pa čakajo in morajo stalno upravičevati potrebe. Ob opozarjanju na potrebe opeklinskega oddelka pogosto slišijo, da je opeklin danes manj kot pred desetletji. Čeprav je kritično opečenih v povprečju le 10 do 20 ljudi na leto, pa je prav, da so oskrbljeni na sodoben način, je poudaril Ahčan.
ZZZS: Za zdravljenje najtežjih bolnikov dobijo dodatek
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavračajo očitke o prenizkem vrednotenju zdravljenja opeklin. "Za zdravljenje najtežjih bolnikov prejemata oba klinična centra poseben pavšalni dodatek, ki ni neposredno vezan na obračun konkretnega zdravljenja, zato tudi ne moremo govoriti o ceni, ki jo ZZZS prizna v konkretnem primeru," ugotavljajo na ZZZS. Ljubljanski in mariborski UKC sta za tovrstno zdravljenje najtežjih bolnikov ustrezno financirana s posebnim dodatkom za terciarno dejavnost, ki poleg izobraževanja in raziskovanja zajema tudi zdravljenje najtežjih primerov, so zatrdili. UKC Ljubljana bo za ta namen letos prejel 88 milijonov evrov, UKC Maribor pa 25,2 milijona evrov. Zdravljenja opeklin pa glede na dejanske stroške v posameznem primeru ne financirajo tudi zaradi možnosti, da bi bolnišnice zaračunavale pretirane cene, so pojasnili. Letos ob varčevanju v zdravstvu ob nadzorih na primer pogosteje zaznavajo pretirano vrednotenje teže zdravljenja, so pojasnili, strinjajo pa se, da bo treba v nekaterih primerih sistem financiranja še posodobiti in izboljšati. Kot pravijo, to ne pomeni, da bodo vsi v zdravstvu dobili več sredstev, kot morda pričakujejo, ampak se bodo ta le nekoliko drugače razporedila.
