Leta 2007, ko je bila špekulacija s hipotekarnimi posojili za nakup nepremičnin na višku, je bilo več kot 70 odstotkov stanovanjskih nepremičnin v ZDA v zasebni lasti. Danes jih je od 131 milijonov, kolikor znaša celotna vsota stanovanjskih enot, v zasebni lasti le še 65 odstotkov. Približno dva milijona lastnikov je moralo svoja stanovanja in hiše zapustiti zaradi insolventnosti, ki so ji botrovali spremenjeni pogoji hipotekarnih posojil ter naraščajoča brezposelnost. Toda v obdobju, ko se ameriško gospodarstvo počasi spravlja na noge in tudi trg nepremičnin kaže prve znake življenja, je slika popolnoma drugačna. Povpraševanje po najemniških stanovanjih namreč močno presega povpraševanje po nakupu nepremičnin.

Zaradi te na glavo postavljene logike so se cene nepremičnin v New Yorku znižale za 20 do 30 odstotkov, najemnine pa strmo naraščajo. V normalnih časih bi bilo pričakovati, da bodo kupci nepremičnin pridrveli na Manhattan. Mesto je namreč še vedno središče poslovnih priložnosti in idealno okolje za promocijo umetniških, medijskih in drugih karier. Da temu ni tako, so deloma poskrbela nova zvezna pravila za pridobitev hipotekarnih posojil. Prijatelji, ki imajo tovrstne izkušnje, vedo povedati, da so pogajanja za posojila postala podobna psihoanalitični terapiji. Ne samo da trajajo nekaj mesecev, banke od prosilcev za posojila zahtevajo podrobnejše podatke o prihodkih in izdatkih za celo preteklo desetletje.

Ne samo da vas banke zaslišujejo, na primer, zakaj ste aprila 2010 zamudili s plačilom kreditne kartice za 24 ur, in da jim je treba pojasnjevati, da je letalo iz Islandije zaradi bruhajočega vulkana imelo zamudo. Po pričevanju prijateljev bančni nadzorniki še posebej uživajo v preverjanju finančne solventnosti partnerjev (v primeru, da kupec ni družina) ter brskanju po njihovih finančnih podatkih. Vem za primere ljudi, ki pritiska in ponižanja med pogajanji niso zdržali in so odstopili od nakupa.

Psihološko močnejšim, predvsem pa relativno bolje stoječim, ki pritisk zdržijo in so vplačali 20- odstotni polog na ceno stanovanja, banka nato odobri hipotekarno posojilo za trideset let. Če so vstopna pravila težja, pa nespremenjeni davčni sistem najemnikom hipotekarnih posojil še vedno omogoča davčne prednosti in olajšave. Kljub temu zaradi novih razmer na trgu nakup stanovanja oziroma hiše za kupca ne pomeni več naložbe, temveč zgolj predmet hladnega preračunavanja: je cenejša najemnina ali obročno odplačilo posojila? Glede na dolgotrajna pogajanja za najem posojila ter izredno zapletene postopke odplačevanja in izračunavanja davčnih olajšav se povpraševalci po stanovanjih raje odločajo za najem.

Po poročilu agencij in zveznega urada za nepremičnine so najemniška stanovanja postala nova tendenca. Tudi za tiste Američane, ki imajo nekaj več pod palcem in so ocenili, da nakup in preprodaja nepremičnin še dolga leta ne bosta dobičkonosen posel. Če sploh še bosta kdaj. Kajti če je res, da svet stoji na mladih, potem nova, tako imenovana Y-generacija, rojena v osemdesetih in devetdesetih letih, ne kaže nikakršnega interesa za nakup stanovanj. To je v popolnem nasprotju z generacijo druge svetovne vojne. Po zadnjih statističnih podatkih namreč kar 93,3 odstotka zakoncev med 70. in 74. letom živi v lastniških stanovanjih. Za razliko od tistih, ki so svoja prva stanovanja po izredno ugodnih cenah kupili v šestdesetih letih, nato pa jih nekajkrat z dobičkom preprodali, je današnja mlada generacija v popolnoma drugačnem izhodiščnem položaju. Povprečno ameriško gospodinjstvo za stroške bivanja danes porabi 32 odstotkov dohodkov. Če k temu prištejemo še 16 odstotkov za nakup in vzdrževanje avtomobila, je to vsota, ki je mladi danes niso pripravljeni žrtvovati. Seveda ob predpostavki, da s to vsoto razpolagajo. Mladi se namreč danes ne poročajo več oziroma to storijo mnogo kasneje. Poleg tega v povprečju zaslužijo manj, kot so njihovi dedje. In ker med današnjo mlado generacijo prevladuje visoka stopnja mobilnosti, tridesetletno odplačevanje hipotekarnega posojila preprosto ni del horizonta njihovih odločitev.

Vse to pa so elementi, katerim se mora prilagoditi tudi trg nepremičnin. Fannie Mae in Freddie Mac, dve največji hipotekarni združenji, ki ju je v trenutku bankrota rešila varščina ameriške vlade, sta se po krizi hipotekarnih posojil znašla z dvesto tisoč odvečnimi hišami in stanovanji. Namesto da bi jih skušala prodati posamezno, je Fannie Mae na trg ponudil paket 2490 stanovanj in hiš. Za tovrstne pakete so se začele zanimati pomembne nepremičninske hiše. Kot poroča Wall Street Journal, je ušesa privzdignil celo Warren Buffet, najuspešnejši ameriški vlagatelj. Namen zainteresiranih pa, prvič po dolgem času, ni prodaja. Če bo do posla prišlo, bodo kupci hiše preuredili v enodružinske domove za najem.

Poleg tega se v urbanih središčih pojavljajo podjetja, ki so specializirana za oddajo najemniških stanovanj in celo podnajemniških sob. Tega svežega vrveža ne bi bilo, če poslovneži in vlagatelji v trgovanju z najemniškimi površinami ne bi videli nove možnosti zaslužka, trdijo opazovalci. Toda ne gre zgolj nepremičnine. Zasebna posest pojenja tudi na avtomobilskem trgu. Prav zaradi visokih stroškov vzdrževanja (približno 8000 dolarjev na leto) se vedno večje število urbanih prebivalcev odpoveduje lastnemu prevoznemu sredstvu. Alternativa zasebnemu avtomobilu je ponudba podjetja Zipcar. V San Franciscu, Bostonu, New Yorku in nekaterih drugih ameriških mestih ter 350 univerzitetnih središčih Zipcar oddaja svoje avtomobile za 60 dolarjev članarine na leto. Podjetje, ki je ima svoje avtomobile v skoraj vsaki newyorški garaži, za uro vožnje med tednom zaračuna 8,75 dolarja na uro. Vključno z gorivom.

Stanovanja in hiše za Američane niso nikoli imeli globljega simbolnega ali čustvenega pomena. Družinska hiša je institucija, ki v Ameriki skoraj ne obstaja. Obstajajo hiše in stanovanja z dvema ali tremi in več spalnicami. Starši svojih hiš in stanovanj ne prenašajo na otroke. Vsaj v ameriških mestih je tako. Razlogi za to so vselej zapleteni ekonomski in finančni mehanizmi, ki so, tako trdijo tukaj, pred mnogimi leti ameriško gospodarstvo naredili najmočnejše na svetu. Izredno zanimiv ameriški trg z nepremičninami ima, kot kaže, eno samo iracionalnost. Nihče od Američanov - poskusite na internetu - ne zna odgovoriti, zakaj tudi na območjih, ki jih vsako leto prizadenejo orkani, Američani še naprej gradijo hiše is lesa, ki jih viharji odnašajo v nebo. To je vprašanje, na katerega vsak Američan reagira užaljeno ali pa zbegano.