V začetku meseca je v javnost pricurljal osnutek predloga evropske komisarke Viviane Reding, naj se delež žensk v upravah podjetij do leta 2020 zviša na 40 odstotkov, s čimer naj bi članice unije uravnotežile zastopanost žensk in moških na pomembnih položajih v podjetjih.

Zakonodaja v obliki direktive, ki sicer uradno še ni bila predstavljena, naj bi veljala samo za podjetja, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 250 zaposlenih, njihov letni promet pa presega 50 milijonov evrov. Poleg tega kvota ne bi veljala za izvršne, torej najvplivnejše položaje.

A načrti kljub temu dvigajo prah. Devet članic unije - Velika Britanija, Nizozemska, Bolgarija, Češka, Madžarska, Malta, Litva, Latvija in Estonija - je svoje nasprotovanje izrazilo v pismu Redingovi in predsedniku komisije Joseju Manuelu Barrosu. Slovenija se tej pobudi ni pridružila.

"Zavedamo se, da ni dovolj žensk v upravah (...) vendar zavračamo takšne zavezujoče ukrepe na evropski ravni," je zapisala deveterica. Njihova poteza velja za precejšnje presenečenje, saj članice unije običajno ne pišejo komisiji, še preden ta zakonodajni predlog sploh objavi.

V European Women's Lobby, ki združuje okoli 2000 organizacij za zaščito pravic žensk po Evropi, poudarjajo, da je stališče deveterice "šokantno" in da je slaba zastopanost žensk v upravah "nedemokratična, neučinkovita in prispeva k širši neenakosti žensk in moških".

Redingova pa je pobudo komentirala z besedami, da evropske zakonodaje o tako pomembnih temah "ne sprejema devet moških v temnih oblekah za zaprtimi vrati", temveč se bo o tem odločilo v demokratičnem procesu, v katerem bosta imela Evropski parlament in Svet enakovredno vlogo.

Komisarka ve, da lahko računa na podporo v parlamentu, kjer so v začetku meseca preložili zaslišanje kandidata za položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke Yvesa Merscha, ker v postopku imenovanja ni dobila priložnosti nobena ženska.

Predsedujoča parlamentarnemu odboru za denarne in gospodarske zadeve Sharon Bowles je tedaj pojasnila, da že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje ravnotežja med spoloma v izvršilnem odboru in svetu ECB. "Niti ene ženske ni na vodilnih položajih ene najbolj vplivnih in ključnih institucij v EU," je poudarila.