Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc, svetovni dan te bolezni pa obeležujemo danes.

Demenca je predvsem bolezen starejših ljudi, pogostost te bolezni pa s staranjem prebivalstva v razvitem svetu posledično narašča. Statistike kažejo, da je leta 2000 v Evropi imelo Alzheimerjevo bolezen 4,7 milijona ljudi. Pričakuje se, da bo do leta 2030 ta številka zrasla na osem milijonov in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov bolnikov.

Po 65. letu pojavnost bolezni zelo hitro narašča, pri 80. letih je bolnih že 30 odstotkov starostnikov. V Sloveniji sicer nimamo primernega registra bolnikov z demenco, niti ni bila doslej opravljena nobena epidemiološka študija, s katero bi prišli do zanesljivih podatkov o številu bolnikov. A strokovnjaki ob predpostavki, da v Sloveniji ni bistvene razlike v pojavnosti demence, ocenjujejo, da je pri nas vsaj 30.000 takšnih bolnikov. Glede na predvidene trende gibanja populacije pa se bo njihovo število že v desetih letih povečalo za 40 odstotkov.

Po besedah Gorazda Stokina, nevrologa in psihiatra, ki se ukvarja z zdravljenjem in obravnavo bolnikov z demenco, je okoli 10 odstotkov demenc ozdravljivih, vendar jih moramo odkriti pravočasno, pri ostalih pa lahko stanje bistveno olajšamo.

Pomanjkanje prepoznavnosti demence in zato pozno odkrivanje bolezni je velika ovira. Vodja centra za kognitivne motnje, ki deluje na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Milica G. Kramberger opozarja, da problematika demence v družbi in v družinah še zmeraj ostaja tabu, zato so bolniki mnogokrat prvič napoteni v center šele v poznejših fazah bolezni. V poznejšem obdobju pa je žal tudi intenzivna terapevtska oskrba z zdravili za demenco manj uspešna, pojasnjuje. Dodaja, da se sodobni trendi obravnave demence v Slovenijo selijo počasi.

Po njenih besedah v organizacijskih in socialnih vidikih obravnave demence še zmeraj precej zaostajamo celo za marsikatero manj razvito državo. A se, kot pravi Krambergerjeva, stanje v zadnjih letih izboljšuje.

Osrednji smisel celostne obravnave demenc je vzdrževanje posameznikov v stanju, ko so sposobni živeti razmeroma samostojno in ostajajo vključeni v svoje domače okolje. Ključni koraki k izboljšani obravnavi problematike demence bodo, kot opozarja Krambergerjeva, tudi pri nas terjali dobro sodelovanje znotraj posameznih zdravstvenih strok in razumevanje pristojnih organov. Tako bomo lahko vzdrževali kvaliteto življenja družbe in hkrati zmanjševali stroške.

Bolniki z demenco so namreč ekonomsko izjemno dragi, stroški ne gredo le na račun zdravil, hospitalizacije in rehabilitacije, ampak tudi na račun odsotnosti z dela pri mlajših bolnikih. Starejši bolnik medtem zahteva predvsem čas, saj se mu mora skrbnik v kasnih fazah razvoja bolezni praktično posvečati 24 ur.

Neposredni stroški zdravljenja Alzheimerjeve bolezni naj bi letos v Evropi znašali že 187 milijard evrov. Največji stroški predstavljajo nepotrebne bolnišnične obravnave zaradi zapletov ob demenci, prezgodnjo domsko oskrbo bolnika z demenco ter preiskave.

V centru za kognitivne motnje sicer omogočajo tudi najsodobnejše preiskave, kot so pregledi možganske tekočine in različna slikanja možganov. S temi preiskavami lahko odkrijejo Alzheimerjevo bolezen že 10 let pred prvimi simptomi. In čeprav za to bolezen še ni zdravila, je prednost zgodnjega odkrivanja bolezni predvsem v tem, da lahko bolniki s svojci vnaprej načrtujejo življenje in oskrbo, ko bodo zboleli. A Krambergerjeva opozarja, da omejena finančna sredstva za delovanje in kadrovska podhranjenost še vedno zelo omejujeta splošno dostopnost storitev.

Glede na problematiko bolezni je mednarodna organizacija Alzheimerjeve bolezni lani izdala smernice, po katerih bi vsaka država morala imeti nacionalno strategijo o demenci. Prav tako bi morali biti po smernicah zdravniki na primarni ravni vsaj osnovno usposobljeni za zgodnje zaznavanje demence, izvajanje in dajanje grobe diagnoze ter njeno začetno zdravljenje.

Nacionalne strategije sicer pri nas še nimamo, a je v pripravi. Ta teden je predlog nacionalnega programa zdravstvene obravnave bolnikov z demenco obravnaval tudi zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje. Zdravstveni svet je sicer sklenil, da bo treba pred potrditvijo program še nekoliko uskladiti. Sicer pa nacionalni program predvideva ustanovitev republiškega centra za demenco, ki bi skrbel za smernice diagnostike, zdravljenja, klinične poti, mrežo obravnave in oskrbe na vseh ravneh zdravstva in po vsej Sloveniji.