A je tudi ta skupni nastop pokazal na to, da je bil "pravi namen" združevanja kranjskih srednjih šol pravzaprav že dosežen. To pa je razkol med ravnatelji, učitelji, dijaki in šolami v celoti.

Na tiskovno konferenco je namreč prišel tudi Blaž Mršič, ki se je predstavil kot sindikalist, predstavnik šole in tiskovni predstavnik ekonomske gimnazije, ki za zdaj še deluje v okviru ESIC (Ekonomsko-storitveni šolski center), ter jasno in glasno izrazil podporo predvidenim ukrepom direktorata za srednje šole in direktorja ter njihovega nekdanjega ravnatelja Jurija Šinka. Poudaril je še, da je ekonomska gimnazija najboljša med vsemi šolami ESIC, z največ vpisa in da se "nanjo šlepajo" vse preostale šole. S seboj je prinesel tudi sveže propagandno gradivo Gimnazije Franceta Prešerna, čeprav ta sploh še ne obstaja. Tako naj bi se po zadnjem, a še vsaj uradno še zdaleč ne sprejetem in dokončnem predlogu namreč imenovala nova kranjska gimnazija, ki bi se osamosvojila, vse preostale šole ESIC (trgovska, gradbena, višja) pa bi se priključile sosednjemu Tehničnemu šolskemu centru z novim imenom Šolski center Kranj. Kot smo že pisali, bi z reorganizacijo ukinili ESIC, z združevanjem posameznih šol (obe sedanji višji ter gradbeno-storitvena ter ekonomsko-trgovska) pa bi "ukinili" tudi eno direktorsko in dve ravnateljski mesti. Za predstavnika ekonomske gimnazije pa je glede na gradivo, ki ga je prinesel s seboj, ta odločitev že dokončna...

"Kar ste videli, je rezultat delovanja ministrstva. Posledica nepremišljenih reorganizacij, ki se spreminjajo tudi dvakrat v enem tednu, je to, da bo zdaj vsak branil svojo šolo in tvegal konflikt s kolegi. Ravnatelji pravijo, da so klicani na sestanke kot včasih na centralni komite partije. Reorganizacija poteka v najbolj nemogočih časih. V Mariboru ob koncu šolskega leta, ko je na šolah najbolj stresno, v Kranju ob začetku z uveljavitvijo kar sredi šolskega leta! Zaposleni ne vedo, ali bodo čez mesec ali dva sploh še imeli službe, dijakom se povzroča zmeda, staršem pa negotovost," je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Zelo neposreden je bil prav za kranjski primer: "Direktor Šink trdi, da je treba šole združevati, tu v Kranju pa svojo bivšo gimnazijo osamosvaja, torej šole razdružuje. Ali sploh kdo ve za koncept, za argumente, za analize, študije glede reorganizacije šol? Pa še nekaj - osebno sem bil v stiku z Jurijem Šinkom in pri njem je težko prezreti užitek ob prestavljanju ljudi po šahovnici," je bil oster Štrukelj.

A prav nič drugače, kot smo zapisali že v ponedeljek, niso trdili ostali predstavniki šol. Reorganizacija je nesmiselna, neutemeljena in škodljiva. "Začela se je marca letos, ko je Šink blokiral odprtje še po enega dodatnega oddelka za tri naše poklice. Zdaj pa pravi, da nimamo dovolj vpisa, in tu poslušam, da ga ima le gimnazija dovolj. Seveda, če pa so ga nam onemogočili. Šink je že ob nastopu mandata ravnatelja gimnazije dejal, da je njegov cilj samostojna gimnazija. Zato sumim, da se reorganizacija izvaja v osebnem interesu v imenu države," je dejal Janez Černilec, sindikalist srednje ekonomsko-trgovske šole, in podobno kot dijakinja Aida Imamovič izpostavil nesmiselnost vsebinskega združevanja ekonomske in gradbene šole. Tudi predstavnik sveta delavcev ESIC Bojan Ančik je dejal, da gre za povsem osebne interese dotične osebe in da želi gimnazijcem srečno samostojno pot. "Trideset let smo bili kolegi in prijatelji, zdaj smo umetno ustvarjeni sovražniki," je stanje v kranjskem srednjem šolstvu orisal Ančik. Predstavnica staršev Ivanka Oblak je med drugim poudarila bistvo: "Usmeriti bi se bilo treba v dvig kakovosti izobraževanja, reševanje socialnih stisk in medsebojnih odnosov. Reorganizacija pa je neutemeljena in nepotrebna. Sploh pa sredi šolskega leta. Naši otroci so zmedeni."