Ukinili bi licence za turistične agencije

Ena od novosti, ki so predvidene v predlogu, je ukinjanje licenc za turistične agencije in poenostavljanje pogojev za registracijo na sploh, saj vodji takšne dejavnosti po novem ne bo več treba imeti na primer ustrezne izobrazbe in izkušenj. Ministrstvo je v obrazložitev zapisalo, da želijo s tem poenostaviti upravne postopke oziroma odpraviti vse administrativne ovire ter s tem olajšati zagon dejavnosti, še posebno za mala podjetja. Pridobitev licence je pravno osebo ali samostojnega podjetnika doslej stala 198 evrov, letno nadomestilo za vodenje registra in arhiva pa še 57 evrov, kar po mnenju ministrstva "predstavlja ne ravno zanemarljiv strošek". Anton Matjašič z Zveze turističnih agencij Slovenije pravi, da je ta prihranek smešen v primerjavi z minusi, ki jih ukrep lahko prinese. "Licence so življenjskega pomena za nas, to nam daje mednarodno kredibilnost. Več let smo se denimo trudili, da bi z Rusijo podpisali sporazum, na osnovi katerega bi bila urejena akreditacija turističnih agencij in s tem poenostavljeni postopki za izdajo turističnih vizumov. Od podpisa smo zaznali 30-odstotni porast ruskih turistov. Z novo zakonodajo bi vse to razveljavili," opozarja Matjašič.

Na pasti zakonskega poenostavljanja poslovanja so ministrstvo opozorili tudi na fakulteti za turistične študije - Turistici. "Deregulacija ne le da ne spodbuja, temveč celo ogroža kakovost v turizmu, saj odpira prostor zlorabam na račun gostov. Licence vendar ne obstajajo z namenom oteževanja poslovnega okolja, temveč je njihov osnovni namen zagotavljanje primerne kakovosti storitev, ki temelji na ustreznem znanju in kompetencah, in dviguje konkurenčnost turizma," poudarja dekan fakultete dr. Anton Gosar.

Matjašič pravi, da so s predstavniki ministrstev dosegli načelni dogovor o tem, da se določilo o licencah umakne iz zakona.

"Z deregulacijo že imamo slabe izkušnje"

Kot kaže, pa bo v novi zakonodaji v vsakem primeru ostala deregulacija poklicev v turizmu. To pomeni, da po novem ne bi več obstajal poklic turističnega spremljevalca oziroma ne bi bilo več pogojev za pridobitev takšnega naziva, kot tudi ne ostalih poklicev v turizmu, kar naj bi sledilo ureditvam drugih evropskih držav. Poklic turističnega vodnika medtem ostaja reguliran zato, ker, tako zakon, bi slovenski vodniki imeli sicer težave v tistih državah, kjer morajo dokazovati svoje kvalifikacije, to pa bi povzročalo težave tudi agencijam. Ne gre torej za spodbujanje turizma doma, ampak za birokratsko nujo pri delu v drugih evropskih državah, opozarjajo v Združenju turističnih vodnikov Slovenije. Tudi sicer se jim zdi, da je predlog napisan površno in nestrokovno. Najbolj jih moti dejstvo, da kljub nekaterim obljubam tudi po novem niso predvidene nobene razlike med turističnimi vodniki iz Evropske unije in tistimi iz tretjih držav. Oboji lahko po Sloveniji vodijo turiste, če so svoje potovanje začeli v tujini.

"To ni le krivično do slovenskih vodnikov, ki smo opravili licenco, ampak je škodljivo tudi za državo. Delo pri nas je namreč omogočeno vsem tujcem ne glede na izobrazbo, izkušnje ali pravni status, slovenski vodniki z urejenim statusom pa imamo manj dela," pravi Diana Ternav iz združenja, ki še poudarja, da se zavzemajo za uvedbo priglasitve občasnega dela za državljane Evropske unije, državljani tretjih držav pa bi morali najemati državne oziroma lokalne vodnike.

"Da deregulacija na področju turističnih poklicev prinaša padec kakovosti storitev, imamo v Sloveniji izkušnje že na področju gostinstva. Deregulirano podjetniško okolje se pogosto obrne od profesionalnosti k zaslužkarstvu," opozarja tudi predstojnik katedre za gostinstvo na Turistici dr. Gorazd Sedmak. "V takšnem prehodnem obdobju lahko, še preden se vzpostavita sistem zaščite potrošnikov in spoštovanje standardov kakovosti, že nastane dolgoročna škoda."

Težave s taksami

Nezadovoljni so tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer jih je najbolj razburila predvidena ukinitev pavšalnih turističnih taks. "Doslej je bila turistična taksa vezana na kvadraturo, kar pa je po mnenju službe vlade za zakonodajo preveč podobno davku na nepremičnine. Ministrstvo je zato hotelo uvesti sistem, po katerem bi se morali lastniki vikendov vedno, ko bi tam prespali, prijaviti. Težava je seveda v nadzoru, saj nimamo inšpekcije, ki bi se ukvarjala s tem," pravi Saša Kek in dodaja, da so bili z dosedanjo ureditvijo vsi zadovoljni. "Na ministrstvo smo zdaj poslali kompromisni predlog, po katerem bi bila pavšalna taksa vezana na število ležišč."

Kekova ob tem opozarja še na vrsto težav v predlogu zakona. "Veliko časa smo vložili v destinacijski menedžment, v to, da se občine povezujejo v turistične regije in ustanavljajo regionalne destinacijske organizacije kot nekakšne stične točke. Tega zdaj ni več, ker, kot pojasnjujejo v službi vlade za zakonodajo, to preveč spominja na regionalizacijo, ta pa v slovenski zakonodaji še ni predvidena." Zanimivo je, da je v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012-2016, ki jo je pripravila vlada in je začela veljati junija letos, velik poudarek prav pri destinacijskem menedžmentu kot enem od načinov doseganja večje konkurenčnosti slovenskega turizma.

Japti naj bi prevzel naloge STO

V omenjeni strategiji je poudarjena tudi vloga Slovenske turistične organizacije, ki pa jo z novim zakonom predvidoma ukinjajo oziroma njene pristojnosti in naloge prenašajo na Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti). "Verjetno smo edina država v EU poleg Estonije, ki nima nacionalne turistične organizacije," je začudena Kekova. "Na ministrstvu so nam pojasnili, da so jo ukinili, zato ker je bil to eden od ciljev v koalicijski pogodbi."

Nekoliko čudi tudi določilo, da minister, pristojen za turizem, lahko na podlagi javnega razpisa podeli javno pooblastilo za spodbujanje kakovosti storitev na področju turizma različnim osebam javnega in celo zasebnega prava. "Pri tem se kaže nevarnost nižanja ravni minimalnih standardov kakovosti," opozarja predstojnica katedre za menedžment in podjetništvo v turizmu na Turistici dr. Maja Uran Maravić, ki meni, da je takšen člen lahko dolgoročno škodljiv za razvoj turizma.