Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč junija šestim izbrisanim dosodilo po 20.000 evrov odškodnine, ki jih je država že izplačala. Ni pa sodišče odločilo o morebitni odškodnini za premoženjsko škodo, pač pa vladi in pritožnikom predlagalo, naj v treh mesecih "predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru".

Ta rok se izteče 26. septembra, zato je vlada na današnji seji sprejela stališče glede utemeljenosti zahtevkov za premoženjsko škodo izbrisanim, ki ga bo posredovala evropskemu sodišču.

Kot je zapisano v vladnem gradivu, pritožniki uveljavljajo povrnitev premoženjske škode iz naslova denarne socialne pomoči, otroških dodatkov, subvencij stanovanjske najemnine, stroškov zdravljenja, stroškov plačila viz in pridobitve osebnih dokumentov, povrnitve plačanih taks v upravnih postopkih in stroškov zastopanja s strani odvetnika. Verjetno zahtevki pritožnikov niso dokončni, saj je odvetniška družba, ki zastopa pritožnike, v pismu državnemu pravobranilstvu sporočila, da obstaja verjetnost dopolnitve zahtevkov, še opozarja vlada.

Kot dodajajo, vlada pripravlja zakon, ki bo sistemsko uredil problematiko odškodnin izbrisanim za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Zakon bo določil in uredil pogoje za individualno obravnavo zahtevkov posameznih oškodovancev. Vsi zahtevki, tudi zahtevki omenjenih šestih izbrisanih, se bodo individualno reševali na podlagi določil zakona.

Za mnenje smo povprašali Nežo Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, ki pa pojasnjuje, da vlada očitno sodbe ni v celoti razumela. "Vlada pravi, da bo zahtevke šestih pritožnikov glede premoženjske škode obravnavala po zakonu, ki bo šele sprejet. To pa ne drži. Zahtevki šestih pritožnikov za povračilo materialne škode, ki so naslovljeni na Evropsko sodišče, bo še naprej obravnavalo Evropsko sodišče. Sodišče je namreč odločanje o tem le odložilo, ni pa ga opustilo. Postopek za šest pritožnikov se bo v celoti dokončal pred Evropskim sodiščem, razen če pride do poravnave".